Vzamete mobilni telefon in si ogledate priljubljeno
TV-oddajo prek mobilnega telefona. Ko pridete domov, si v domači računalnik
prek interneta v trenutku naložite želeni celovečerni film in si ga ogledate.
Takšna je stvarnost v vodilnih azijskih državah.
Azija postaja celina, ki narekuje telekomunikacijski razvoj.
Južna Koreja, Hongkong, Tajvan in Japonska se uvrščajo med vodilne države po
razširjenosti širokopasovnih komunikacij. Število mobilnih in širokopasovnih
uporabnikov se nezadržno širi. Šokantne so številke o uporabi in razvoju
telekomunikacijskih storitev. Azijske države so čedalje vplivnejše tudi pri
razvoju telekomunikacijske opreme.
Uspeh vodilnih azijskih držav temelji na uspešnem razvoju
vodilnih gospodarskih sektorjev, ki so postali globalno konkurenčni. Pred leti
so bili to tekstilna, kovinska, avtomobilska in elektronska/polprevodniška
industrija. Danes je takšen sektor informacijska in komunikacijska tehnologija
(IKT).
Širokopasovni dostop za milijone
Številne države se trudijo razvijati lasten IKT-sektor.
Vodilne azijske države pa so ponovno pokazale, da zmorejo tudi na tem področju
delati hitre korake. V zelo kratkem času so prevzele vodilno mesto v svetu na
področju širokopasovnega dostopa. V Južni Koreji se je od leta 1999 do 2001
število naročnikov na DSL povečalo s 97 tisoč na 2,7 milijona, število
kabelskih naročnikov pa s 17 tisoč na 1,5 milijona (vir: OECD). Enako
spektakularno rast je dosegla Japonska med letoma 2000 in 2001. Japonska ima
tudi daleč najnižje cene med vsemi državami ter izredno konkurenčen trg
storitev »optike do doma«, ki se pospešeno razvija.
Napačno bi bilo, če bi se ustavili zgolj pri fizičnih
kazalcih – npr. razširjenosti širokopasovnega dostopa med gospodinjstvi. Ti so
pogosto zelo zavajajoči. Poleg same razširjenosti širokopasovnega dostopa sta
pomembna zlasti pasovna širina, ki jo lahko uporabniki dobijo, in njena cena.
Prav ta dva dejavnika sta odločujoča, saj spodbujata hiter razvoj in široko
uporabo novih storitev ter preoblikovanje sektorskega in globalnega zemljevida.
Dejavniki uspeha
Primerjava najuspešnejših držav pokaže, da ni enega samega
recepta za uspeh. Kljub temu obstajajo določene stične točke. Za Južno Korejo
in Japonsko je bil za razvoj trga pomemben dejavnik vstop novih, kapitalsko
močnih ponudnikov širokopasovnega dostopa, ki so uporabnikom ponudili velike
pasovne širine po drastično nižjih cenah od prevladujočih operaterjev. V obeh
državah sta vladi vodili skrbno izbrano politiko strateškega odpiranja in
reguliranja trga ter vzpostavili sistem nadzorovane konkurence. S skrbno
izbranimi ukrepi sta spodbujali vstop novih ponudnikov na trg ter krepili
konkurenčnost sektorja. Obe vladi sta imeli ves čas pred očmi zelo jasen cilj –
spodbujanje širitve hitrega dostopa do interneta, zato sta svojo politiko in
stopnjo regulacije sproti prilagajali razmeram na trgu z namenom čim hitrejšega
doseganja svojih ciljev.
Na razvoj trga je odločilno vplivala tudi vloga
prevladujočih operaterjev. Najbrž ni presenetljivo: močnejši kot so operaterji,
težje je izvajati vladno politiko. Posledica je počasnejši razvoj hitrega,
širokopasovnega dostopa do interneta in novih storitev. Primerjava med državami
pokaže, da je razvoj bistveno počasnejši v državah, kjer se prevladujoči operaterji
bojijo sprememb in zavirajo vstop novih ponudnikov z dolgotrajnimi upravnimi in
sodnimi spori. Azijski prevladujoči operaterji so se pokazali kot izredno
prožni in pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša nova svetovna ureditev
podatkovnih in medijskih storitev. Sprejeli so izziv in kljub ostrejši
konkurenci tudi sami pridobili.
Vloga kulture
V slabih petih letih so vodilne azijske države, še zlasti
Južna Koreja in Japonska, postale nove tehnološke velesile. Njihov uspeh pa ni
le posledica modrih vladnih politik in prožnega trga. Veliko vlogo, poleg
geografskih in demografskih dejavnikov, ima tudi kultura. Azijci so nori na
spletne igre in jih igrajo ob vsaki priložnosti. Tudi sicer so izjemni
uporabniki novih tehnologij. Zato ne preseneča, da zmeraj več novosti in
inovacij na področju digitalnih tehnologij prihaja prav iz Azije.
(Prva objava: Telekomunikacije, februar 2007)
