Pages

Monday, 31 December 2012

Objavljen novi zakon o elektronskih komunikacijah

V Uradnem listu RS št. 109/2012 z dne 31. decembra 2012 je objavljen novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Zakon stopi v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu.



Thursday, 20 December 2012

Sprejet nov zakon o elektronskih komunikacijah

Državni zbor je v okviru 9. redne seje dne 20. decembra 2012 s 73 glasovi za in 3 proti sprejel nov zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske zakonodaje s področja elektronskih komunikacij. 

Slovenija je s prenosom  krepko zamujala. Rok za prenos sprememb evropske zakonodaje se je iztekel 25. maja 2011. Evropska komisija je na pristojnem evropskem sodišču dne 3. in 4. septembra 2012 proti Republiki Sloveniji vložila dve tožbi (C-407/12C-406/12). V vsaki izmed tožb je Komisija sodišču predlagala, da Republiki Sloveniji zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(3) PDEU naloži plačilo denarne kazni v znesku 6.531,84 evrov na dan (skupaj 13.063,68 evrov), šteto od dneva razglasitve sodbe.

Pristojno ministrstvo je zakon pripravljalo skoraj tri leta. V tem času je bilo opravljenih več javnih obravnav, v katerih je zainteresirana javnost lahko podala svoja mnenja. Strokovne službe so imele zahtevno nalogo in upamo lahko, da so jo dobro opravile.

Svet za elektronske komunikacije je bil med najaktivnejšimi predlagatelji pripomb v času priprave in sprejema ZEKom-1. Strokovne službe so večino njegovih predlogov upoštevale.  Kljub temu so ostala področja, ki jih pripravljavec zakona ni želeli spreminjati. Med njimi izpostavljamo nevtralnost interneta, pomanjkljiv nadzor nad delom regulatorja ter neustrezno urejeno vodenje in odločanje regulatorja.

Friday, 14 December 2012

Zaključek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se je v Dubaju zaključila svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT). Sprejeta so bila prenovljena mednarodna telekomunikacijska pravila (ITR). Končno besedilo pogodbe je podpisalo 89 od 144 prisotnih delegacij držav članic ITU. Prvič v zgodovini ITU se je zgodilo, da je končne dokumente konference podpisalo manj kot petdeset odstotkov držav članic. Še dva dni pred zaključkom je obstajala realna možnost za dosego konsenza, ki jo je razblinilo izsiljeno glasovanje o preambuli in kasneje še internetni resoluciji.

Opredelitev držav do ITR:
črno obarvane države: so podpisale;
rdeče obarvane države: niso podpisale;
sivo obarvane države: niso na seznamu ITU.
Zanimiva je vzporednica s svetovno konferenco o telegrafiji in telefoniji WATTC-88 v Melbournu leta 1988. Tudi takrat so bila velika razhajanja med državami in je bilo soglasje doseženo šele na zadnjem plenarnem zasedanju. Ko pa dogovor bil dogovor dosežen, so vse države članice ITU s pooblastili zaključne dokumente konference tudi podpisale. Do danes ga je ratificiralo 178 držav.

Med 55 državami, na čelu z Združenimi državami Amerike, ki končnih dokumentov niso podpisale, je kar 31 od skupno 34 članic OECD in vse članice Evropske unije. Konferenca, ki si je deklarativno prizadevala za zmanjševanje digitalnega razkoraka, je prinesla novo delitev sveta. Države članice, ki so izrazile zadržke in končnih dokumentov konference niso podpisale, lahko pogodbo kasneje kljub temu ratificirajo. Možnosti, da bi si večina držav premislila in pogodbo vendarle ratificirala, so v tem trenutku majhne. Mnogo bolj verjetno je, da se bo WCIT v zgodovino zapisal kot neuspel poskus sprememb mednarodnih telekomunikacijskih pravil in kot polom tako v političnem kot tudi tehničnem smislu.

Monday, 3 December 2012

V Dubaju začetek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se v Dubaju pričenja svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (angl. World Conference on International Telecommunications – WCIT-12), ki bo trajala do 12. decembra. Svetovno konferenco organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza (angl. International Telecommunications Union – ITU), ki je specializirana agencija Združenih narodov.

Namen konference WCIT je prenoviti Mednarodna telekomunikacijska pravila (angl. International Telecommunications Regulations – ITR), sprejeta na svetovni konferenci uprav za telegrafijo in telefonijo (angl. World Administrative Telegraph and Telephone Conference) v Melbournu leta 1988 (WATTC-88). V veljavo so stopila leta 1990.

ITR določajo splošna načela za zagotavljanje in delovanje mednarodnih telekomunikacijskih omrežij in storitev. ITR so mednarodna pogodba, ki jo je podpisalo 178 držav članic ITU. Predstavljajo eno izmed štirih mednarodnih pogodb [1], ki tvorijo temelje delovanja ITU.


Razlogi za spremembe mednarodnih telekomunikacijskih pravil


Svetovne telekomunikacije so se od sprejema ITR leta 1988 korenito spremenile. Liberalizacija telekomunikacijskih trgov in privatizacija nekoč državnih monopolnih operaterjev sta spremenili mednarodno telekomunikacijsko okolje, ki se danes bistveno razlikuje od okolja v letu 1988. Cene telekomunikacijskih storitev, še zlasti mednarodnih, so se drastično znižale. Priča smo silovitemu razvoju tehnologij in storitev ter vse večji dostopnosti telekomunikacijskih omrežij in storitev po vsem svetu.



Pomemben dejavnik razvoja mednarodnih telekomunikacij je internet, ki je bil leta 1988 omejen predvsem na akademsko okolje. Prvi komercialni ponudniki dostopa do interneta so se pojavili šele konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Silovit razvoj je zahteval spremembe tudi pri regulaciji. Neodvisni regulatorji so postali pomemben dejavnik razvoja trga in uveljavljanja javnega interesa. Povečala se je preglednost regulativnih procesov ter pravil za spodbujanje in varstvo konkurence. Vse to je v ospredje postavilo zaščito javnega interesa, predvsem pravic interesov uporabnikov in potrošnikov, ter prispevalo k razmahu telekomunikacijske dejavnosti v svetu.

Regulacija bo še naprej imela ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do telekomunikacijskih omrežij in storitev po primerni ceni. Države si prizadevajo zgraditi infrastrukturo, s katero bodo omogočile vsem državljanom dostop do širokopasovnih omrežij in storitev. Prizadevanja na mednarodni ravni potekajo v smeri zagotavljanja dostopa do interneta kot temeljne človekove pravice.


Priprave na spremembe mednarodnih telekomunikacijskih pravil


Pregled in predlogi sprememb ITR so se pričeli pripravljati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Svet ITU je leta 1999 imenoval izvedensko skupino (angl. Expert Group) za pregled ITR, ki se je prvič sestala 8.-10. novembra 1999 v Ženevi. Skupina je pripravila vprašalnik, s katerim je od držav članic ITU pridobila mnenja o ITR.

Svet ITU je junija 2001 obravnaval pregled opravljenega dela za reformo ITR, ki ga je v poročilu predstavil generalni sekretar ITU. Države članice je pozval, da posredujejo dodatna mnenja, ki jih je Svet ITU obravnaval pred pripravljalnim zasedanjem za konferenco pooblaščencev (angl. Plenipotentiary Conference) v Marakešu leta 2002. Na tej konferenci je bila sprejeta odločitev, da se nadaljuje proces pregleda ITR. Ustanovljena je bila delovna skupina Sveta ITU (angl. Council Working Group) za pregled ITR, odprta vsem članicam ITU, ki so vanjo lahko predlagale regulativne, pravne ali tehnične strokovnjake. K posredovanju prispevkov so bili poleg držav članic pozvani tudi sektorski člani, regionalni pripravljalni sestanki, regionalne organizacije in druge organizacije. Delovna skupina je svoje delo zaključila leta 2005.

Na konferenci pooblaščencev v Antaliji leta 2006 je bila obravnavana vrsta dokumentov držav članic, na osnovi katerih je bila sprejeta odločitev, da se delo ne pregledu ITR nadaljuje. S pregledom ITR je nadaljeval ITU-T, v sodelovanju s preostalimi sektorji ITU in Svetovnim forumom za telekomunikacijsko politiko (angl. World Telecommunication Policy Forum – WTPF). Leta 2007 je bila ustanovljena izvedenska skupina ITU-T za pregled ITR, ki je svoje delo zaključila leta 2009. Na konferenci pooblaščencev v Antaliji je bilo tudi odločeno, da mora Svet ITU do leta 2011 določiti datum in sprejeti dnevni red svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT).

Svet ITU je leta 2009 na osnovi poročila izvedenske skupine za pregled ITR in sledeč sklepom konference pooblaščencev v Antaliji ustanovil delovno skupino Sveta za priprave na WCIT (CWG-WCIT12), ki je vodila priprave za WCIT in poročala Svetu ITU na zasedanjih leta 2010 in 2011.

Na konferenci pooblaščencev v Guadalajari leta 2010 je generalni sekretar ITU dobil navodila, da podpre regionalne pripravljalne sestanke v sodelovanju z regionalnimi telekomunikacijskimi organizacijami. V Evropi posebnih regionalnih pripravljalnih sestankov ni bilo. Priprave so potekale v okviru Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije (angl. European Conference of Postal and Telecommunications Administrations – CEPT) [2], ki vključuje 48 držav, med njimi vse članice EU. Slovenija v nobeni fazi priprav na WCIT in revizijo ITR ni aktivno sodelovala.

V fazi priprav na WCIT je Svet ITU julija 2012 sprejel odločitev, da se osnutek prihodnjih ITR javno objavi na spletni strani in omogoči vsem deležnikom, da izrazijo svoje poglede in mnenja o vsebini prihodnjih ITR ali o katerikoli zadevi, povezani z WCIT. Odločitev je bila sprejeta zaradi negativnih javnih odzivov na potek priprav na konferenco. Javnost se je ogorčeno odzvala zaradi tajnosti procesa priprave sprememb ITR, še zlasti potem, ko so v javnost pricurljale informacije o predlogih radikalnih sprememb ITR, s katerimi so si nekatere države prizadevale razširiti obseg ITR na področje interneta in razširiti pristojnosti ITU. Zainteresirana javnost je lahko posredovala mnenja in prispevke, vendar ti niso bili uradno vključeni v konferenčno gradivo.





[1] Temeljne mednarodne pogodbe ITU so: Ustava ITU, Konvencija ITU, Mednarodna telekomunikacijska pravila in Radijski pravilnik.
[2] Kratica CEPT izhaja iz francoskega imena organizacije: La Conférence Européenne des administrations des Postes et Télécommunications. Spletna stran: http://www.cept.org.

Thursday, 29 November 2012

Svet EU sprejel predlog skupnih stališč EU za WCIT

Svet EU za zunanjo politiko je na zasedanju dne 29. novembra 2012 sprejel predlog skupnih stališč EU za WCIT-12. Primarni cilj EU glede WCIT-12 je zagotoviti, da bi spremembe ITR prispevale k razvoju informacijske družbe v korist vseh državljanov in uporabnikov telekomunikacijskih storitev po vsem svetu, še posebej uporabnikov v EU, skladne pa naj bi bile tudi s politiko in zakonodajo EU.

V okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki organizira WCIT-12, glasujejo države članice ITU. Ker EU ne more glasovati, so stališča Sveta navodila državam članicam EU, kako naj bi ravnale na WCIT in pripravljalnih sestankih glede sprememb ITR. Namen sprejema skupnih stališč je oblikovati in zastopati enotno stališče EU.

EU je glede WCIT in pripravljalnih sestankov za spremembe ITR zavzela naslednje stališče:
  • ne podpira nobenih sprememb, ki so v nasprotju z zakonodajo EU ali uvajajo obveznosti za operaterje, ki presegajo obveznosti po obstoječi zakonodaji EU. Zavzema se za spoštovanje suverenosti držav članic EU in kot nacionalne zadeve izpostavlja kibernetsko kriminaliteto, vsebino, nacionalno varnost in obrambo;
  • zavzema se za predloge, ki ohranjajo strateško, visoko raven ITR in tehnološko nevtralnost ter nasprotuje predlogom, po katerih bi priporočila ITU postala obvezujoča za države članice in operaterje;
  • podpira predloge, ki ohranjajo obstoječi obseg ITR in mandat ITU ter nasprotuje predlogom za razširitev obsega na področja, kot so usmerjanje internetnega prometa ali zadeve, povezane z vsebino;
  • podpira predloge, ki spoštujejo človekove pravice v povezavi z mednarodnimi telekomunikacijami ter zasebnost in varstvo osebnih podatkov v komunikacijah, skladno s politiko in zakonodajo EU;
  • podpira ukrepe, ki spodbujajo večje mednarodno sodelovanja glede varnosti omrežij, ki se uporabljajo za mednarodni telekomunikacijski promet;
  • podpira ukrepe za večjo konkurenčnost, ki prispevajo k nadaljnjemu nižanju in večji preglednosti cen mednarodnega telekomunikacijskega prometa, ki se oblikujejo v komercialnih pogajanjih na prostem in poštenem trgu;
  • ne podpira predlogov za ustanovitev, v okviru ITU, mehanizmov za reševanje sporov med operaterji, ker po njenem mnenju takšni mehanizmi niso potrebni;
  • podpira predloge za zaračunavanje pomorskih komunikacij na ekonomsko učinkovit način.

Delegacije držav članic EU, ki bi podpisale končno besedilo sporazuma, bi morale podati izjavo, da bo bodo ITR uporabljale skladno z obveznostmi iz Pogodbe o ustanovitvi EU.

Thursday, 22 November 2012

Evropski parlament sprejel resolucijo o WCIT in spremembi ITR

Na zasedanju dne 22. novembra 2012 je Evropski parlament sprejel resolucijo o bližnji svetovni konferenci o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT), s katero je pozval Svet Evropske unije in Evropsko komisijo, da zagotovita, da bodo kakršnekoli spremembe mednarodnih telekomunikacijskih pravil (ITR) skladne s pravnim redom Evropske unije (EU). Zavzel se je za internet kot javni prostor, kjer se spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svoboda izražanja in združevanja, ter zagotavlja spoštovanje načel svobodnega trga, omrežne nevtralnosti in podjetništva.

Evropski parlament je izrazil obžalovanje zaradi pomanjkanja preglednosti in možnosti sodelovanja v pogajanjih za WCIT, še zlasti zato, ker bi rezultati konference lahko občutno vplivali na javni interes.

V resoluciji je izrazil zaskrbljenost glede morebitnih sprememb, ki bi vplivale na internet. Po mnenju Evropskega parlamenta Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) ali katerakoli posamezna, centralizirana institucija ni primeren organ za uveljavljanje regulativnih pristojnosti glede upravljanja interneta ali internetnih prometnih tokov. Poudaril je, da bi nekateri predlogi sprememb ITR imeli negativen vpliv na internet, njegovo arhitekturo, delovanje, vsebino in varnost, poslovne odnose in upravljanje ter na prost pretok informacij na spletu. Po mnenju parlamenta bi, na osnovi nekateri predlogov, ITU lahko prevzel upravljanje določenih vidikov interneta, ki bi ukinili obstoječi deležniški model upravljanja interneta od spodaj navzgor. Izrazil je skrb, da bi takšni predlogi lahko izrazito negativno vplivali na razvoj in dostop do spletnih storitev za uporabnike ter razvoj celotne digitalne ekonomije. Zavzel se je za deležniški model upravljanja interneta in s tem povezanih regulativnih zadev. Nadalje se je zavzel za ohranitev svobodnega in odprtega interneta ter izrazil nasprotovanje predlogom za uvedbo novih mehanizmov zaračunavanja storitev, ki bi lahko resno ogrozili odprto in konkurenčno naravo interneta, povzročili povišanje cen ter ovirali inovacije in omejili dostop do spleta.

Evropski parlament se je zavzel za ohranitev obstoječega obsega ITR in mandata ITU. Izrazil je nasprotovanje predlogom, ki bi pomenili širitev obsega na področja kot je internet, vključno z domenskim prostorom, dodeljevanjem IP naslovov, usmerjanjem internetnega prometa ali zadevami, povezanimi z vsebino.

Države članice je pozval, da preprečijo kakršnekoli spremembe ITR, ki bi ogrozile odprtost interneta, omrežno nevtralnost, obstoječa načela povezljivosti med konci, obveznosti univerzalne storitve in participativno upravljanje, sedaj zaupano različnim akterjem, kot so vlade, nadnacionalne institucije, nevladne organizacije, velika in mala podjetja, tehnološka skupnost ter internetni uporabniki in potrošniki.

Parlament je pozval Evropsko komisijo, da v imenu EU prevzame koordinacijo pri pogajanjih o spremembah ITR, pri čemer naj upošteva mnenja različnih deležnikov in sledi primarnemu cilju, da se zagotovi in ohrani odprtost interneta ter varovanje pravic in svoboščin uporabnikov interneta na spletu. Spomnil je na pomen varovanja robustnosti obstoječega interneta brez zagotavljanja kakovosti storitev (angl. best-effort internet), krepitve inovacij in svobode izražanja, zagotavljanja konkurence in preprečevanja nove digitalne ločnice. Poudaril je tudi, da naj bi v ITR zapisali, da so priporočila ITU nezavezujoči dokumenti, ki spodbujajo dobre prakse.