Pages

Saturday, 17 December 2016

Najpopularnejši TV programi ne bodo več prosto dostopni

Slovenski komercialni televizijski programi se umikajo iz digitalnega prizemnega omrežja


Izdajatelja televizijskih programov, družbi Pop TV in Kanal A, v lasti družbe Pro Plus, bosta 16. januarja prenehala z oddajanjem istoimenskih programov v digitalnem prizemnem omrežju. Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo prek sobne ali strešne antene, bodo za spremljanje obeh najbolj gledanih slovenskih programov morala poiskati alternativo. Izdajatelja sta za gledalce že vzpostavila klicni center (080 28 42) in jim svetujeta, kako lahko še naprej najceneje spremljajo oba programa.

Sunday, 27 November 2016

Ministrstvo za kulturo bi ohranjalo preživete poslovne modele

Nehajmo se vrteti v začaranem krogu medijskih strokovnjakov in interesnih skupin, ujetnikov preteklih poslovnih modelov. Pozabimo Strategijo medijev 2017–2015


Po prvem, ožje usmerjenem odzivu na Strategijo medijev 2017–2025, je podrobnejši pregled preostalega besedila razkril vrsto zgrešenih predpostavk in ugotovitev o stanju medijev ter neprimernih ukrepov. 

Pravi šok je sledil po ogledu posnetkov okroglih miz in televizijskih soočenj. Zgroženo sem poslušal poglede in priporočila iz časov planskega gospodarstva in zgodnejših zgodovinskih obdobij. Očitno je, da so politiki, vlada, razni »poznavalci« in medijski strokovnjaki, ki najbolj prepoznavno oblikujejo javno mnenje, ujeti v preteklih vzorcih, ki z današnjimi izzivi medijev nimajo nič skupnega.

Tuesday, 25 October 2016

Kdaj bo RTV Slovenija nehala diskriminirati?

Zadnji zapisi o sramoti na RTV Slovenija na Fokuspokusu so me spodbudili, da pristavim še svoj lonček. Marko Crnkovič pravi, da je Angelco Likovič treba utišati, ker je sramota za družbo in civilizacijo. Mene pa zanima, ali so vse gledalke oz. gledalci sporno oddajo Tarča lahko spremljali v živo ali ne? Kako naj se sicer seznanijo s tematiko in opredelijo do domnevno spornih izjav in neprimerne oddaje?

Pravica do obveščenosti


Pravica do obveščenosti je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. Velja za vse gledalke in gledalce TV Slovenija. Za tiste, ki Angelco marajo, in tiste, ki je ne. Logično. Velja za vse, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Kaj pa invalidke oz. invalidi, velja tudi zanje? Seveda, saj ustava od leta 2004 kot osebno okoliščino posebej navaja tudi invalidnost. 

Sunday, 16 October 2016

Pojasnilo k razpravi na ustanovni seji SEK

Novi mandat (2016–2021) Sveta za elektronske komunikacije (SEK) se je pričel s postopkovnimi zapleti in zavračanjem objave ločenih mnenj. Na to smo opozorili z zapisom Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C. Zapletlo se je tudi s pojasnilom razprave na ustanovni seji (1). Ker pojasnila doslej še nisem uspel podati, ga javno objavljam. Za ta korak sem se odločil, ker razprava na ustanovni seji in njen zapis ne odražata dejanskega stanja glede zakonskega okvira in dela SEK v mandatnem obdobju 2011–2016 ter krnita njegov ugled. 

Saturday, 15 October 2016

Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C

Svet za elektronske komunikacije RS (SEK) je v mandatu (2011–2016) uvedel in prakticiral institut ločenega mnenja. Uveljavil ga je tako pri sklepih v zapisnikih kot pri pisnih mnenjih, priporočilih in predlogih, ki jih je sprejel kot posebne dokumente. Ločeno pisno mnenje posameznega člana je poslal naslovniku skupaj z večinsko sprejetim mnenjem, priporočilom ali predlogom. Z novim sklicem se ta demokratična praksa postavlja pod vprašaj. Že pri prvem mnenju SEK v mandatu (2016–2021) je novi predsednik zavrnil seznanitev Ministrstva za javno upravo (MJU) in javnosti z dvema ločenima mnenjema. Mnenji objavljamo v nadaljevanju.

Friday, 14 October 2016

Nazaj v sedanjost

Fotografija: Andrej Blatnik, ttlimages.si.
Po daljši odsotnosti se vračam k pisanju bloga. Od zadnjega zapisa sem se posvetil strokovnemu delu in vzpostavljanju nevladnih organizacij, ki si bodo prizadevale za boljše javne politike in zakonodajo ter učinkovitejše delovanje javnih institucij. Kljub ponekod solidnim zakonskim temeljem, se politike in zakonodaja ne izvajajo niti tam, kjer bi »sistem« moral varovati temeljne pravice in svoboščine ranljivih skupin. Zaznali in dokumentirali smo več nedelujočih področij.

Nenačelna politika, odmaknjena od državljanov


Na področju digitalnih politik in regulacije smo v petih letih identificirali vrsto sistemskih in zakonskih pomanjkljivosti. Izvršna veja oblasti ne deluje učinkovito in je vse bolj odmaknjena od državljanov ter realnega življenja. Gre za sistemski problem, ki je posledica našega volilnega sistema, v katerem je vlada bolj zavezana koalicijski pogodbi kot državljanom. Pravni in ustavni strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo na ta problem in nujnost sprememb volilnega sistema.

Wednesday, 31 August 2016

Igranje z ugledom in razvojem države

Škodljive sodbe – Od zgleda za ureditev internetne nevtralnosti do sramotilnega stebra



Fotografija: Dušan Caf.
Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki je uzakonila in uveljavila internetno nevtralnost. Druga v Evropski uniji in med prvimi v svetu je v zakonodajo zapisala, da namerava ščititi odprt in nevtralen dostop do interneta. Regulator trga – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – je po prejeti prijavi kršitev zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) kršiteljem naložil, da morajo ves internetni promet enakovredno obravnavati in obračunavati.

Mednarodni sloves države, zavezane k zaščiti odprtega in nevtralnega dostop do interneta, ni trajal dolgo. Razblinilo ga je upravno sodišče, ki je z nenavadno površnimi sodbami odpravilo Akosove odločbe o prepovedi kršitev internetne nevtralnosti.

Wednesday, 24 August 2016

Odziv na osnutek evropskih smernic o internetni nevtralnosti

Inštitut Digitas je sodeloval v javnem posvetovanju Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) o smernicah nacionalnim regulatorjem za implementacijo evropskih pravil o internetni nevtralnosti. Naše mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti in ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Tuesday, 23 August 2016

Slovenske izkušnje z internetno nevtralnostjo so pomembne za Evropo

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) bo 30. avgusta predstavil smernice nacionalnim regulatorjem za udejanjanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti. V javnem posvetovanju je sodeloval tudi Inštitut Digitas. Njegovo mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti ter ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Monday, 30 May 2016

Zavajanje ne bo prineslo razvoja informacijske družbe

Vlada je na seji 26. maja sprejela novelo zakona o državni upravi, ki med drugim predvideva prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. Po seji vlade sta ministra Maja Makovec Brenčič in Boris Koprivnikar na novinarski konferenci podala skopa pojasnila. Skrbno sta pazila, da ne bi povedala preveč. A prav zaradi tega, kar sta zamolčala, je njuna odločitev razjezila del strokovne javnosti, nevladnih organizacij in podjetij.

Saturday, 7 May 2016

Bodo “birokrati” zavrli razvoj informacijske družbe?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ima ambiciozne načrte. Postati želi vodilni slovenski informatik in digitalno transformirati javno upravo. V središču njegovih načrtov je državni računalniški oblak, ki so ga na Ministrstvu za javno upravo (MJU) predstavili konec lanskega leta. Država je doslej vanj vložila že prek deset milijonov evrov. Za preselitev poslovanja v oblak in razvoj novih aplikacij jih namerava vložiti še več deset milijonov. Minister Koprivnikar je vlaganjem v informacijsko tehnologijo naklonjen. Slovenijo želi spremeniti v “zeleno referenčno državo v digitalni Evropi”, kot je povedal na lanski poslovni konferenci ameriške gospodarske zbornice AmCham v Ljubljani. Umestiti jo želi kot državo, kjer je javna uprava odprta za sodelovanje s (tujimi) podjetji, ki razvijajo najsodobnejše tehnologije. Obisk v ZDA, kamor so ju povabili s premierjem Cerarjem, je še okrepil navdušenje za digitalno prenovo javne uprave, ki bi jo vodilo njegovo ministrstvo. Prišepetovalci so val navdušenja izkoristili in ga prepričali, da pod svoje okrilje vzame Direktorat za informacijsko družbo, s čimer bi postal najvplivnejši slovenski informatik. 

Monday, 18 April 2016

Bitka za varnost in zasebnost svetovnih komunikacij

Varnost in zasebnost sta v ospredju svetovnih medijev. Ne zaradi razkritja panamskih dokumentov, ki je delo hekerja. Od srede februarja je v ospredju spor med Applom in ameriškim zveznim preiskovalnim uradom FBI. Združene države so od Appla zahtevale, da uradu pomaga vdreti v šifrirani iPhone množičnega morilca iz San Bernardina. Izdelal naj bi verzijo operacijskega sistema, s katero bi preiskovalcem omogočil vdor v telefon. Apple se je zahtevi odločno uprl. Če bi se uklonil, bi odprl Pandorino skrinjico z nepredvidljivimi posledicami. Zavrnitev sodelovanja z državnimi organi in nespoštovanje odločbe sodišča je precedenčno. Spodbudilo je goreče razprave o mejah varnosti in nadzora v digitalni dobi. FBI je na koncu sicer zaobšel Apple in v morilčev telefon vdrl s pomočjo zunanje varnostne agencije, a njegova metoda ni splošno uporabna.

Saturday, 5 March 2016

Neznosna lahkost slovenske internetne nevtralnosti

S samovoljnim razlaganjem in nedoslednim izvajanjem zakona so državljanom kratene pravice do nevtralnega in odprtega interneta


Državni zbor
Slovenija je bila druga država članica EU, poleg Nizozemske, ki je uzakonila internetno nevtralnost. Državi sta nasprotovali evropski uredbi o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, ki na ravni EU ureja domnevno šibkejšo zaščito internetne nevtralnosti, kot sta jo uzakonil sami. Na zakonodajni in politični ravni sta državi ravnali podobno. Pomembna razlika med njima je pri implementaciji zakonodaje. Za razliko od slovenskega, je bilo nizozemsko pristojno ministrstvo aktivnejše. Izdalo je usmeritve za razlago zakonskih določb, da bi preprečili zaobitje namena zakona. Odločnejši je bil tudi nizozemski regulator ACM (angl. Authority for Consumers and Markets). Hitro in odločno je ukrepal zoper ponudnike storitev dostopa do interneta, ki so kršili zakonodajo in izdal visoke globe. Slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je ukrepal neodločno in ni izdal nobene globe. Prav tako v treh letih ni izdal zakonsko predvidenega splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti.

Monday, 29 February 2016

Nepregledna ponudba javnih komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) že dlje časa opozarjata na nepreglednost informacij o ponudbi javnih komunikacijskih storitev. Potrošniki se težko znajdejo v nepreglednih informacijah o cenah in tarifah, plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev. Zaradi tega je SEK v svojem mnenju pozval Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da pripravi in javnosti predstavi analizo glede objave in preglednosti informacij. Na tej osnovi lahko pripravi priporočilo za izvajalce oz. ponudnike javnih komunikacijskih storitev ali pa objavo in preglednost informacij določi s splošnim aktom. Poleg tega je podal še vrsto priporočil v zvezi s portalom komuniciraj.eu, ki glede funkcionalnosti odstopa od dobrih praks in priporočil SEK.

Sunday, 28 February 2016

Država pravic invalidov ne jemlje resno

Decembra lani se je iztekel petletni splošni rok, v katerem bi v skladu z določbami Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) morali biti različni deli družbe in okolja, kot so javne službe, grajeno okolje, blago in storitve, namenjene javnosti, informacije, komunikacije ipd. dostopni vsem, predvsem invalidom. V nasprotju z zakonskimi zapovedmi iz petega odstavka 8. člena in četrtega odstavka 43. člena ZIMI pa še vedno niso predpisane minimalne zahteve za preprečevanja diskriminacije pri dostopu do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Skrajni zakonski rok za sprejem podzakonskega predpisa, ki bi ga moral izdati minister, pristojen za invalidsko varstvo, se je iztekel že 11. 12. 2011. Državljanom, prizadetim zaradi diskriminacije, tako ne preostane drugega, kot da svoje pravice uveljavljajo po sodni poti. Zaradi očitnega protipravnega ravnanja državnih organov, zaradi katerega so izpostavljeni diskriminaciji, pa lahko na podlagi 26. člena ustave vložijo tudi odškodninsko tožbo zoper državo in zahtevajo povračilo nastale škode.

Saturday, 27 February 2016

AKOS ne zagotavlja preglednih informacij o trgu

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je ob obravnavi razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ponovno opozoril na pomanjkljive podatke in informacije o stanju na trgu, ki jih zagotavlja regulator trga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odsotnost preglednih podatkov in informacij ni v javnem interesu ter predstavlja oviro za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Brez javno dostopnih preglednih podatkov in informacij o stanju trga je ovirano tudi delo vseh, ki se ukvarjajo s preučevanjem razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ali z analizo in oblikovanjem predlogov razvojnih politik in ukrepov. V javnem interesu je, da AKOS zagotavlja pregledne podatke in informacije, na osnovi katerih je mogoče pripravljati neodvisne analize učinkovitosti in uspešnosti sedanjih ukrepov sektorske politike in regulacije. To je še toliko pomembneje, ker na nekaterih področjih elektronskih komunikacij Slovenija v zadnjih letih razvojno zaostaja. Predloge in ukrepe za spodbujanje razvoja elektronskih komunikacij in zmanjševanje razvojnega zaostanka je mogoče zasnovati le s celovitim in nepristranskim vpogledom v stanje na trgu.

Saturday, 20 February 2016

Visoki administrativni stroški komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) opozarja na visoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, kot so stroški priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja. Visoki administrativni stroški ovirajo menjavo in izbiro ugodnejših paketov ter prehajanje med operaterji oz. med izvajalci storitev. Mobilni operaterji so cenovne ovire pričeli uvajati po podelitvi frekvenc leta 2014, s katero se je še okrepila koncentracija radijskega spektra v rokah dveh največjih operaterjev, Telekoma Slovenije in Si.mobila. Že pred tem je bila ena najvišjih v EU. Struktura trga, ki se je vzpostavila, pospešuje usklajene učinke med operaterji, ki znižujejo koristi in blaginjo državljank in državljanov ter negativno vplivajo na razvoj konkurence na maloprodajnih trgih.

Thursday, 18 February 2016

Slovenija na področju informacijske družbe razvojno zaostaja

ITU je objavil najnovejše poročilo o razvitosti informacijske družbe v svetuSlovenija se je uvrstila na 33. mesto in izpadla iz kluba najrazvitejših držav. Od leta 2002 je nazadovala za 11 mest. Med najrazvitejšimi jo je nadomestil Bahrain, ki je v petih letih napredoval za 21 mest. Mednarodne meritve skozi daljše časovno obdobje pritrjujejo našim ugotovitvam o pomanjkanju vizije razvoja informacijske družbe v Sloveniji. Ob odsotnosti ambicioznih ciljev in razvojnih načrtov, se je politika ves čas vrtela okoli prerazporejanja javnih sredstev za infrastrukturne projekte in ohranjanja monopolov. Temu je bila podrejena tudi regulacijaZadnje razprave o črpanju javnih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij na manj razvitih območjih ponovno kažejo na odsotnost odločne državne razvojne politike in podrejanje parcialnim interesom. Na to je v nedavnem mnenju o načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 opozoril tudi Svet za elektronske komunikacije, ki se zavzema za smelejšo državno razvojno politiko na področju informacijske družbe in opozarja na pasti podrejanja parcialnim interesom.

Monday, 11 January 2016

Dostopnost informacij in IKT v letu 2015

Teach-ICT.com
Dostopnost mora postati osrednja usmeritev slovenskih ponudnikov informacij, programskih vsebin ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Temu področju doslej niso namenjali potrebne pozornosti. Enako velja za pristojne državne organe. Konec leta 2015 je minilo pet let od uveljavitve Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), katerega namen je preprečevanje in odpravljanje diskriminacije na osnovi invalidnosti. Ponudniki bi v tem času morali zagotoviti primerno prilagoditev dostopnosti do blaga in storitev, vendar pri odpravljanju diskriminacije ni bilo vidnega napredka. Ob njihovi ignoranci ter pasivnosti in slabi koordinaciji državnih organov so prizadeti državljani nemočni. Posamezni projekti vlivajo nekaj optimizma, a za odpravo diskriminacije bodo potrebni odločnejši ukrepi in sodno uveljavljanje človekovih pravic. Poglejmo nekatere ključne dosežke v letu 2015.

Tuesday, 5 January 2016

Elektronske komunikacije v letu 2015: neučinkovit nadzor regulatorja 

Pri pregledu elektronskih komunikacij v letu 2015 se ni moč izogniti nakopičenim problemom, povezanih z delom in poslovanjem javne agencije, ki regulira štiri pomembna gospodarska področja: elektronske komunikacije, elektronske medije, poštne storitve in železniški promet. Dva neodvisna strokovna in nadzorni organ so pristojnim državnim organom predlagali izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). AKOS naj bi deloval nepregledno in oviral delo vseh treh organov, oviran pa naj bi bil tudi nadzor nad delom in poslovanjem AKOS. Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Svet za radiodifuzijo (SRDF) sta se dotaknila še izvajanja posamičnih zakonskih pooblastil, Svet AKOS pa je podal pobudo tudi za izvedbo revizije poslovanja in posameznih javnih naročil oziroma razpisov.