Zadnje spremembe na slovenskem televizijskem trgu bodo potrošnike krepko udarile po žepu. Najprej nove naročnike, ki so z operaterji kabelske, IP ali satelitske televizije sklenili naročniško razmerje, da bi lahko še naprej gledali do nedavnega brezplačna komercialna televizijska programa Pop TV in Kanal A. Najkasneje v dveh mesecih bo višje položnice prejela tudi večina dosedanjih naročnikov, ki imajo v paketih vključeno televizijo. Cene širokopasovnih storitev v Sloveniji so med najdražjimi v EU, zato so napovedane podražitve kaplja čez rob. Pristojni državni organi ob tem gledajo stran ali pa se problema lotevajo na napačnem koncu.
Višanje stroškov programskih pravic za operaterje
Programa Pop TV in Kanal A sta od 16. januarja 2017 dostopna le v upravljanih omrežjih kabelske, IP in satelitske televizije. Medijska družba Pro Plus se je odločila, da vseh pet svojih programov (dostopnih v standardni in visoki ločljivosti) distribuira izključno v teh omrežjih. Programske vsebine ponuja tudi prek spletne storitve videa na zahtevo. Pred tem sta bila programa Pop TV in Kanal A v standardni kakovosti brezplačno dostopna tudi prek sistema digitalne prizemne televizije.
Operaterji morajo za vključitev skupno desetih programov Pro Plusu plačati nadomestilo v višini okoli 3 oziroma 5 evrov na naročnika. To je najvišji znesek, ki so ga operaterji doslej plačali posameznemu izdajatelju. Pro Plus se je pri določitvi cene skliceval na visok delež gledanosti, ki v najbolj gledanem terminu dosega 50 odstotkov.
Umik iz digitalnega prizemnega omrežja je v teh dneh napovedal še Planet TV. Njegova gledanost je bistveno manjša, a za distribucijo programa (v standardni in visoki ločljivosti) zahteva visoko nadomestilo v višini 0,8 evra na naročnika letos in 1,6 evra prihodnje leto.
Poleg omenjenih so na vidiku nove podražitve. Že oktobra lani je večina operaterjev od družbe United Media prejela novo ponudbo za športne programe (skupaj štirinajst programov, od tega so štiri v visoki ločljivosti), ki je več kot dvakrat višja od dosedanje (okoli 2 evra na naročnika). Tudi zvišanje teh stroškov za operaterje bi se lahko preneslo v zvišanje mesečnih naročnin. Ker cene višajo vsi, naročniki nimajo alternative ali je ta zgolj navidezna, zaradi zamika podražitev pri nekaterih operaterjih.
Oligopolen, vertikalno integriran trg kaže zobe, država gleda vstran
Vsi operaterji višje vhodne stroške skušajo prenesti na potrošnika. Težava nastopi, ker nimamo konkurenčnega trga in učinkovitih operaterjev. Namesto tega imamo izrazito oligopolen trg, ki ga obvladujeta predvsem dve vertikalno povezani skupini. Že nekaj časa se poraja sum, da prihaja do zlorabljanja tržne moči pri prodaji programskih pravic in oglasnega prostora ter neučinkovitih dogovorov v škodo potrošnikov. Velike anomalije, za katere je sokriva dolgotrajna neustrezna regulacija, so tudi pri storitvah širokopasovnega dostopa do interneta.
Vertikalno povezani ponudniki programskih vsebin odločitve sprejemajo v skladu z lastnimi interesi in ne v interesu operaterjev, ki niso vertikalno povezani in njihove programe zgolj distribuirajo. Vertikalno povezane skupine zavirajo razvoj trga in vsiljujejo neučinkovite odločitve in dogovore, kakršne operaterji sedaj sklepajo z izdajatelji programov in ponudniki programskih pravic.
Na oligopolnem trgu z močnimi in vertikalno povezanimi skupinami ponudniki ne morejo ravnati neodvisno. Operaterji, tudi manjši, morajo slediti močnejšim igralcem na trgu, če želijo preživeti. Manjši operaterji opozarjajo na visoke marže (tudi prek 100 odstotkov) in izsiljene dogovore v škodo potrošnikov in konkurence. Znašli so se v začaranem krogu, iz katerega brez ukrepanja regulatorjev ne morejo stopiti.
Oba regulatorja, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ter Javna agencija za varstvo konkurence (AVK), sta pasivna in neučinkovita. Sektorska regulacija je premalo usmerjena v prihodnost in v zaščito interesov potrošnikov. Na vrsti segmentov je preveč ohlapna in popustljiva.
V Sloveniji za osnovni internet več kot drugod za hiter internet s telefonijo in televizijo
Potrošniki plačujemo visoko ceno za neustrezno regulacijo trga vse od leta 2001 naprej. Negativne učinke oligopolnega trga na blaginjo prav zdaj najbolj občutimo. Brez ukrepanja regulatorjev bodo negativni učinki dolgotrajni.
Po podatkih Evropske komisije se Slovenija uvršča med države z najdražjim dostopom do interneta v večini segmentov ponudbe. Zaradi visokih cen in ponekod neustrezne infrastrukture imamo potrošniki pri nas v povprečju počasnejši internet kot drugod v EU. Za razliko od držav, kjer operaterji smejo oglaševati le pakete s hitrostmi, ki jih lahko zagotovijo večino dneva, tudi času prometnih konic, pri nas temu ni tako.
Sploh najdražji so paketi s samostojnim dostopom do interneta in paketi »dvojček« (internet in telefonija ali internet in televizija), kjer so cene ponekod celo večkrat višje od povprečja EU. Slovenski potrošniki zgolj za priključke z osnovni dostopom do interneta plačujejo več kot marsikje v EU za bogate pakete z visoko zmogljivim internetom, telefonijo in televizijo. Posebej kritično je stanje tam, kjer ni optične infrastrukture in so naročniki za osnovne pakete s širokopasovnim dostop do interneta, telefonijo in televizijo prisiljeni plačevati prek 30 evrov, pri čemer je lahko samostojni osnovni internet le nekaj evrov cenejši.
V najcenejših državah članicah EU (npr. Češka, Francija, Poljska) lahko potrošniki že za manj kot 20 evrov dobijo optični priključek s hitrostjo prek 100 Mbit/s, paket trojček (internet, telefonija in televizija) z bogatimi programskimi shemami pa že za dobrih 20 evrov. V nekoliko dražjih paketih, a še zmeraj poceni za slovenske razmere, so vključene storitve in najem opreme, ki je naši operaterji v paketih sploh ne ponujajo.
Problema sta dva – oba terjata ukrepanje države
Pro Plus s prenehanjem oddajanja brezplačno dostopnih najpopularnejših domačih programov in operaterji z napovedanimi podražitvami so odprli Pandorino skrinjico. Na eni strani se postavlja vprašanje pluralnosti televizije in na drugi strani dostopnosti do interneta ter širokopasovnih storitev.
Pri iskanju rešitev se moramo vprašati, kaj je sploh javni interes? Na področju televizije je zagotovo v javnem interesu, da se zagotavlja zadostna pluralnost, velika raznolikost in visoka kakovost programskih vsebin ter celovita in nepristranska obveščenost. Programske vsebine morajo biti tudi polno in enakopravno dostopne vsem prebivalcem.
Pri dostopu do interneta je v javnem interesu širokopasovni dostop kot univerzalna storitev, ki omogoča, da ima vsak posameznik, podjetje, javna ustanova ali nevladna organizacija po vsej državi pravico zahtevati cenovno dostopno in visoko zmogljivo širokopasovno povezavo do interneta.
Predlogi ukrepov
Na podlagi tako opredeljenega javnega interesa predlagam nekaj ukrepov za obe področji – televizijo in širokopasovni dostop:
- Ministrstvo za kulturo naj pripravi spremembe določb Zakona o medijih (ZMed) o obveznem razširjanju programov (112. člen ZMed). Komercialnim izdajateljem je treba omogočiti in jih spodbujati, da svoje programe še naprej razširjajo v sistemu prosto dostopne digitalne prizemne televizije. Na ta način bi ohranili dostopnost vodilnih slovenskih programov in zagotovili zadostno pluralnost za vse državljane. Poleg tega je slovenskim komercialnim izdajateljem treba omogočiti, da se sami odločijo za pogoje distribucije svojih programov v omrežjih kabelske, IP in satelitske televizije – bodisi po dosedanjih pogojih bodisi na komercialni podlagi, pri kateri se izdajatelji z operaterji pogajajo o pogojih in ceni za retransmisijo programov.
- AVK in AKOS naj analizirata vzroke za visoke cene širokopasovnih storitev in zgoraj opisane anomalije ter ustrezno ukrepata. AVK naj preuči morebitne omejevalne sporazume in zlorabe prevladujočega položaja pri ponujanju širokopasovnih storitev, programskih pravic in oglaševanju. Regulatorja, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi, naj preučita možnost prepovedi vezane prodaje programskih pravic, ki v sedanjih razmerah pomembno vplivajo na stroške operaterjev. Prav tako naj preučita smiselnost uvedbe osnovnih paketov televizijskih programov, ki bi tudi socialno šibkejšim prebivalcem omogočali dostop do televizijskih programov slovenskih izdajateljev, ali druge možnosti, s katerimi bi omejili višanje stroškov za potrošnike na računa neučinkovitih dogovorov, ki jih sklepajo operaterji, in nesorazmernega draženja pravic komercialnih programov.
- Vlada naj z ukrepi za spodbujanje gradnje širokopasovnih omrežij zagotovi pogoje za konkurenčnejši trg širokopasovnega dostopa do interneta. AKOS naj pripravi vse potrebno za uvedbo širokopasovnega dostopa do interneta kot univerzalne storitve. Visoko zmogljiv širokopasovni dostop do interneta (s hitrostjo 30 Mbit/s) kot samostojna storitev naj bo do leta 2020 univerzalna storitev. Skupaj s pristojnim ministrstvom naj po potrebi pripravi predloge za spremembo zakonodaje, da bi ta cilj lahko dosegli.
No comments:
Post a Comment