Nevtralnost interneta vse bolj vroča

Junija lani smo na blogu objavili prvi zapis (Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta), v katerem smo opozorili, da slovenski operaterji in ponudniki storitev kršijo internetno nevtralnost, ki je bila uzakonjena z zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Zapis je nastal po skoraj treh mesecih analiz, v katerih smo analizirali sporne poslovne prakse mobilnih operaterjev. Regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, je bila s spornimi praksami seznanjena, a ni ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi. Zaradi tega je Svet za elektronske komunikacije podal prijavo, s katero je agencijo pozval, da ukrepa in sankcionira sporne prakse operaterjev in ponudnikov storitev, ki kršijo internetno nevtralnost. Pol leta od prijave in dve leti od veljavnosti ZEKom-1 agencija kršitve še dovoljuje.

Internet nevtralen kot javno cestno omrežje?

Slovenija je postala druga evropska država, ki je uzakonila internetno nevtralnost. A je v praksi ne spoštuje.

Delo, Sobotna priloga  •  Lenart J. Kučić in Matjaž Ropret  •  10. januar 2015

Problematiko nevtralnosti interneta je morda najlaže razložiti, če internet primerjamo z javnim cestnim omrežjem.

Na javnih cestah imajo vsi vozniki enake pravice. Po njih se lahko peljemo z vsakim vozilom, ki izpolnjuje osnovne tehnične in varnostne standarde. Upravitelja cest ne zanima, ali se z osebnim avtomobilom peljemo na družinski obisk ali službeno pot, sedimo na avtobusu ali s kombijem dostavljamo kruh in pecivo. Za vse voznike veljajo enaki prometni predpisi in omejitve, naj vozijo motorno kolo ali dostavni tovornjak največjega podjetja za hitro pošto. Le reševalna, policijska ali gasilska vozila imajo včasih prednost – kadar so na nujni vožnji in jih morajo drugi vozniki spustiti naprej.

Telekomova hoja po robu

Telekom Slovenije je sredi letošnjega aprila ponudil paket z dostopom do spletne storitve Deezer, ki omogoča iskanje, odkrivanje in poslušanje glasbe na mobilnih napravah, prek spleta ali SiOL TV. Naročnikom v svojem mobilnem omrežju omogoča neomejen prenos glasbenih vsebin s portala. 

Uporabniki, ki so že uporabljali Deezer, so nad novo možnostjo navdušeni. Manj navdušeni so uporabniki drugih spletnih glasbenih storitev, tudi popularnejših. Ti morajo prenos glasbenih vsebin, ki presega zakupljeno mesečno podatkovno kapico, posebej plačati. Ob tem so prikrajšani še za brezskrben dostop do storitev, aplikacij ali vsebin v okviru zakupljenega podatkovnega prometa na račun dostopa do glasbenih vsebin.

Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta

Telekom Slovenije in Si.mobil sta svojo mobilno ponudbo dopolnila s storitvami in aplikacijami, pri katerih ne zaračunavata prenosa vsebine. Tako sta ceno dostopa posredno povezala z vsebino, ki se prenaša po njunih mobilnih omrežjih. Prenos vsebine, vezan na storitve in aplikacije, ki jih operaterja izbirata sama, svojim naročnikom ponujata brezplačno. S tem naročnike neupravičeno spodbujata, da naročajo njune ali storitve in aplikacije njunih partnerjev, zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežujeta izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Takšna ponudba je cenovno diskriminatorna in je v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta.

Evropski parlament odločno za odprt internet

Evropski parlament je na rednem plenarnem zasedanju 3. aprila 2014 s sprejemom amandmajev k predlogu uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij napravil odločen korak k zaščiti odprtega interneta in spletnih svoboščin v Evropi. Določil je minimalne standarde, ki bodo operaterjem in ponudnikom storitev prepovedovali blokiranje aplikacij kot so Skype, Spotify in Youtube ter drugih spletnih storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo evropski potrošniki.

Evropski parlament danes o prihodnosti odprtega interneta

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo (ITRE) na današnjem sestanku obravnava predlog uredbe Evropske komisije o ukrepih za enotni trg elektronskih komunikacij. Na zasedanju konec oktobra je Evropski svet že podprl ambiciozni načrt za vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2015, katerega osnovni cilj je povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta.

Podjetja in državljani bi imeli na enotnem trgu dostop do elektronskih komunikacijskih storitev povsod v Uniji, ne glede na to, kje se zagotavljajo, brez čezmejnih omejitev ali neupravičenih dodatnih stroškov. Prosto bi lahko izbirali tudi ponudnike storitev. Predlog o enotnem digitalnem trgu je med uporabniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev naletel na odobravanje po vsej Uniji. Uporabniki pa izpostavljajo nekatere ključne elemente v predlogu uredbe, ki predstavljajo bistven poseg v doslej uveljavljene pravice.