Sporne frekvence za preizkušanje tehnologije 5G

Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora je potrdila, kar je bilo prvič razkrito v prispevku Afera Koprivnikar – BTC. Družba BTC ni izpolnjevala pogojev za dodelitev frekvenc za testiranje 5G tehnologije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ji je v nasprotju z zakonom dodelila frekvence za triletno obdobje. Razplet, v katerem se je nekdanji minister Boris Koprivnikar moral odreči dobro plačani službi izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC, ta pa je dan kasneje vrnila frekvence, kaže, da ne gre za nepomembno afero. Dodatno jo je zapletla odločitev Sveta Akos, ki je vladi brez ustrezne pravne podlage predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. 

Afera Koprivnikar – BTC

Slovenijo pretresa afera zaradi podelitve frekvenc družbi BTC za preizkušanje tehnologije 5G za obdobje treh let. Novinar Bojan Požar je objavil informacije o domnevnih nepravilnostih v zvezi s podelitvijo frekvenc le nekaj dni po tem, ko je nekdanji minister Boris Koprivnikar prek družbenih omrežij napovedal, da z oktobrom prevzema mesto izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. Kasneje je Požar razkril dodatne informacije, ki nakazujejo morebitne širše nepravilnosti pri politiki in regulaciji elektronskih komunikacij. V nadaljevanju osvetlimo nekatere vidike podeljevanja frekvenc in pokažemo, da gre za širši problem neprimernega vodenja državne digitalne politike.

Ministrstvo za kulturo bi ohranjalo preživete poslovne modele

Nehajmo se vrteti v začaranem krogu medijskih strokovnjakov in interesnih skupin, ujetnikov preteklih poslovnih modelov. Pozabimo Strategijo medijev 2017–2015. 

Po prvem, ožje usmerjenem odzivu na Strategijo medijev 2017–2025, je podrobnejši pregled preostalega besedila razkril vrsto zgrešenih predpostavk in ugotovitev o stanju medijev ter neprimernih ukrepov. 

Pravi šok je sledil po ogledu posnetkov okroglih miz in televizijskih soočenj. Zgroženo sem poslušal poglede in priporočila iz časov planskega gospodarstva in zgodnejših zgodovinskih obdobij. Očitno je, da so politiki, vlada, razni »poznavalci« in medijski strokovnjaki, ki najbolj prepoznavno oblikujejo javno mnenje, ujeti v preteklih vzorcih, ki z današnjimi izzivi medijev nimajo nič skupnega.

Igranje z ugledom in razvojem države

Škodljive sodbe – Od zgleda za ureditev internetne nevtralnosti do sramotilnega stebra

Fotografija: Dušan Caf.

Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki je uzakonila in uveljavila internetno nevtralnost. Druga v Evropski uniji in med prvimi v svetu je v zakonodajo zapisala, da namerava ščititi odprt in nevtralen dostop do interneta. Regulator trga – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – je po prejeti prijavi kršitev zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) kršiteljem naložil, da morajo ves internetni promet enakovredno obravnavati in obračunavati.

Mednarodni sloves države, zavezane k zaščiti odprtega in nevtralnega dostop do interneta, ni trajal dolgo. Razblinilo ga je upravno sodišče, ki je z nenavadno površnimi sodbami odpravilo Akosove odločbe o prepovedi kršitev internetne nevtralnosti.

Neznosna lahkost slovenske internetne nevtralnosti

S samovoljnim razlaganjem in nedoslednim izvajanjem zakona so državljanom kratene pravice do nevtralnega in odprtega interneta

Državni zbor

Slovenija je bila druga država članica EU, poleg Nizozemske, ki je uzakonila internetno nevtralnost. Državi sta nasprotovali evropski uredbi o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, ki na ravni EU ureja domnevno šibkejšo zaščito internetne nevtralnosti, kot sta jo uzakonil sami. Na zakonodajni in politični ravni sta državi ravnali podobno. Pomembna razlika med njima je pri implementaciji zakonodaje. Za razliko od slovenskega, je bilo nizozemsko pristojno ministrstvo aktivnejše. Izdalo je usmeritve za razlago zakonskih določb, da bi preprečili zaobitje namena zakona. Odločnejši je bil tudi nizozemski regulator ACM (angl. Authority for Consumers and Markets). Hitro in odločno je ukrepal zoper ponudnike storitev dostopa do interneta, ki so kršili zakonodajo in izdal visoke globe. Slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je ukrepal neodločno in ni izdal nobene globe. Prav tako v treh letih ni izdal zakonsko predvidenega splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti.

Visoki administrativni stroški komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) opozarja na visoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, kot so stroški priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja. Visoki administrativni stroški ovirajo menjavo in izbiro ugodnejših paketov ter prehajanje med operaterji oz. med izvajalci storitev. Mobilni operaterji so cenovne ovire pričeli uvajati po podelitvi frekvenc leta 2014, s katero se je še okrepila koncentracija radijskega spektra v rokah dveh največjih operaterjev, Telekoma Slovenije in Si.mobila. Že pred tem je bila ena najvišjih v EU. Struktura trga, ki se je vzpostavila, pospešuje usklajene učinke med operaterji, ki znižujejo koristi in blaginjo državljank in državljanov ter negativno vplivajo na razvoj konkurence na maloprodajnih trgih.

Slovenija na področju informacijske družbe razvojno zaostaja

ITU je objavil najnovejše poročilo o razvitosti informacijske družbe v svetu. Slovenija se je uvrstila na 33. mesto in izpadla iz kluba najrazvitejših držav. Od leta 2002 je nazadovala za 11 mest. Med najrazvitejšimi jo je nadomestil Bahrain, ki je v petih letih napredoval za 21 mest. Mednarodne meritve skozi daljše časovno obdobje pritrjujejo našim ugotovitvam o pomanjkanju vizije razvoja informacijske družbe v Sloveniji. Ob odsotnosti ambicioznih ciljev in razvojnih načrtov, se je politika ves čas vrtela okoli prerazporejanja javnih sredstev za infrastrukturne projekte in ohranjanja monopolov. Temu je bila podrejena tudi regulacija. Zadnje razprave o črpanju javnih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij na manj razvitih območjih ponovno kažejo na odsotnost odločne državne razvojne politike in podrejanje parcialnim interesom. Na to je v nedavnem mnenju o načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 opozoril tudi Svet za elektronske komunikacije, ki se zavzema za smelejšo državno razvojno politiko na področju informacijske družbe in opozarja na pasti podrejanja parcialnim interesom.

Elektronske komunikacije v letu 2015: neučinkovit nadzor regulatorja

Pri pregledu elektronskih komunikacij v letu 2015 se ni moč izogniti nakopičenim problemom, povezanih z delom in poslovanjem javne agencije, ki regulira štiri pomembna gospodarska področja: elektronske komunikacije, elektronske medije, poštne storitve in železniški promet. Dva neodvisna strokovna in nadzorni organ so pristojnim državnim organom predlagali izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). AKOS naj bi deloval nepregledno in oviral delo vseh treh organov, oviran pa naj bi bil tudi nadzor nad delom in poslovanjem AKOS. Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Svet za radiodifuzijo (SRDF) sta se dotaknila še izvajanja posamičnih zakonskih pooblastil, Svet AKOS pa je podal pobudo tudi za izvedbo revizije poslovanja in posameznih javnih naročil oziroma razpisov.

AKOS v bran Telekomu, ki krši nevtralnost interneta

CC BY-SA 4.0 Phil Wolff

Razprava o nevtralnosti interneta je ponovno v središču pozornosti, potem ko je Telekom Slovenije v paketu Modri onemogočil uporabo mobilne dostopne točke. Naročniki lahko mobilno internetno povezavo delijo z drugimi napravami le proti plačilu. Določilo o prepovedi uporabe mobilne naprave kot dostopne točke je v posebne pogoje paketov Ultimativni in Silvester zapisal tudi Si.mobil, a ga menda ne izvaja. Odločitev obeh operaterjev je nenavadna, saj tovrstna poslovna praksa krši načela internetne nevtralnosti. Deležna je bila ostrih kritik tako v EU kot v ZDA, kjer je Zvezna komisija za komunikacije (FCC) že leta 2012 Verizonu prepovedala onemogočanje uporabe mobilne naprave kot dostopne točke. 

Počasen in drag širokopasovni dostop

Slovenija se po širokopasovni povezljivosti uvršča pod povprečje Evropske unije. Kazalnik, določen na osnovi fiksne in mobilne povezljivosti, hitrosti dostopa in cenovne dostopnosti, razkrije strukturne probleme, ki so odsev stanja na domačem trgu širokopasovnega dostopa in regulacije. Na težave opozarja tudi konec oktobra objavljena študija, ki razkriva, da v Sloveniji plačujemo nadpovprečno visoke cene širokopasovnega dostopa. Razen za nekaj izjem, velja to za celotni spekter ponudbe — od samostojnih paketov do trojčkov, od nizkih hitrosti dostopa do visokih.

Studio ob 17h: Nevtralnost interneta

Urška Henigman   •  RTV Slovenija, Radio Prvi, Studio ob 17

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.

Svetovnega spleta, kot smo ga poznali, ni več

Pri oblikovanju pravil so zmagala telekomunikacijska podjetja

Urška Henigman, Blaž Mazi   •  RTV Slovenija, Radio Prvi

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strassbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu v Evropski uniji. Uredba naj bi odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in uvedla enotna pravila odprtega in nevtralnega interneta. Po mnenju strokovnjakov pa se ne prvo ne drugo ne bo zgodilo. Odločanje o roamingu je pravzaprav prestavljeno na leto 2017, internetne nevtralnosti pa ne bo več. Opozarjajo, da so pri oblikovanju pravil zmagala telekomunikacijska podjetja, ki bodo zdaj lahko dodatno zaračunavala nemoten in hiter prenos podatkov, kar bo okrnilo razvoj interneta.

Opozorila pred rušenjem internetne nevtralnosti

Ljubljana, 6. oktobra - Predsednik Sveta za elektronske komunikacije RS Dušan Caf in digitalni glasnik Aleš Špetič opozarjata, da predlog evropske uredbe, ki prinaša odpravo stroškov mobilnega gostovanja sredi leta 2017 ter ureditev internetne nevtralnosti, ruši načelo internetne nevtralnosti. 

Bo internet z izgubo nevtralnosti obsojen na smrt?

Urška Henigman  •  RTV Slovenija, Radio Prvi, Intelekta

V Sloveniji  internet redno uporablja približno 80 odstotkov prebivalcev, do interneta lahko dostopamo kjerkoli in kadarkoli, zato je internetna nevtralnost nekaj, kar bi moralo zanimati pravzaprav vse. Kako utegne ukinjanje načela internetne nevtralnosti vplivati na internet, uporabnike, digitalno ekonomijo in družbo kot tako smo se pogovarjali z glasnikom digitalnih tehnologij Alešem Špetičem, predsednikom sveta za elektronske komunikacije doktorjem Dušanom Cafom in komunikologom Domnom Savičem.

Telekom prodajajo, a ga ne želijo prodati

Luka Jakše  •  Delo, Ozadja  •  17. 8. 2015

Intervju za Delova Ozadja z Dušanom Cafom, predsednikom sveta Akosa, agencije za komunikacijska omrežja in storitve, in predsednikom sveta za elektronske komunikacije (Sek).

Še ena prodaja Telekoma Slovenije je propadla. Komu bi to lahko ustrezalo?

Neuspeh tokratnega poskusa prodaje ustreza predvsem raznim zagovornikom kvazinacionalnega interesa, ki so tako ali drugače povezani s Telekomom, na njegov račun služijo ali uživajo druge koristi. Potem so tukaj različni dobavitelji, svetovalci in odvetniki, ki so neposredno ali posredno odvisni od Telekoma, in vsi tisti, ki jih Telekom sam ali prek svojih dobaviteljev »sponzorira«. Neprodaja ustreza tudi nekaterim političnim strankam, predvsem na lokalni ravni, kjer se prek državnih podjetij, posredno ali neposredno, financirajo aktivnosti strank ali njihovi projekti.

Zvodeneli kompromis medmrežne nevtralnosti pustil nezadovoljstvo

Slabše varovanje uporabnikov medmrežja

A. Č.   •   MMC RTV SLO/STA

Bruselj/Ljubljana, 1. julija - Nasprotniki novega evropskega predloga za uzakonitev medmrežne nevtralnosti mu očitajo nedorečenost na škodo uporabnikov spleta, kar naj bi uspelo izboriti lobijem.

V državni lasti bo Telekom težko konkurenčen

Maribor, 27. junija - Predsednik sveta Agencije za komunikacijska omrežja RS Dušan Caf si težko predstavlja, da bi Telekom Slovenije v državni lasti dolgoročno ostal konkurenčen. Telekom nikoli ni bil dovolj samostojen in neodvisen od politike, da bi lahko naredil večji preboj, je v pogovoru za Večer dejal Caf.

Vprašanje, ali je Telekom v državni ali v zasebni lasti, na uporabnike po Cafovem mnenju nima vpliva. Uporabnikov tehnologija v resnici preveč ne zanima. Potrebujejo storitve in dobro uporabniško izkušnjo, pri tem pa lastništvo podjetja, ki jim to ponuja, ni pomembno, je dejal Caf, ki je tudi predsednik sveta Agencije za komunikacijska omrežja RS.

Kršijo zakon, nihče ne trzne

Aleš Lednik  •  Večer  •  Sobota, 27. 6. 2015

Ni se mogoče izogniti prodaji Telekoma. Če odmislite vso politično prtljago v tej zgodbi, kaj bi bilo z vidika uporabnikov najboljše, da ga prodamo, da ga obdržimo?

Vprašanje je, kaj uporabniki želijo in pričakujejo? Tehnologija jih v resnici preveč ne zanima. Potrebujejo storitve in dobro uporabniško izkušnjo, pri tem pa lastništvo podjetja, ki jim to nudi, ni pomembno. Ali je Telekom v državni ali v zasebni lasti, na uporabnike nima vpliva. Lastništvo je stvar interesa in politike države. Nekatere države lastništvo v telekomunikacijskih podjetjih ohranjajo, večina pa svoje cilje uspešno dosega prek regulacije. Evropske države so v devetdesetih, razen nekaj izjem, kot so Švica, Norveška ali Luksemburg, umaknile zaveze za državno lastništvo in nacionalne operaterje privatizirale. Danes jih le peščica ohranja več kot polovični lastniški delež, pa še te ga zmanjšujejo.

Na trgih, kjer je konkurenca, imajo uporabniki dobre izkušnje, ne glede na lastništvo telekomunikacijskih podjetij. Država lahko za razvoj infrastrukture skrbi z zagotavljanjem pogojev za postavitev konkurenčnih omrežij in z regulacijo. Povsem drugače je v nekaterih drugih infrastrukturnih dejavnostih. Povsem nerazumno bi bilo, če bi imeli vzporedna železniška, avtocestna ali energetska omrežja, ker so stroški previsoki in okoljski vplivi preveliki. ... continue reading → 

Zgodovinska odločitev FCC za zaščito nevtralnosti interneta

Zvezna komisija za komunikacije (FCC — Federal Communications Commission) Združenih držav Amerike je v petek sprejela zgodovinsko odločitev za zaščito nevtralnosti interneta. Po mnenju FCC bodo nova pravila zaščitila svobodo izražanja in inovacije ter spodbudila širitev in naložbe v širokopasovna omrežja. Odločitev komisije je zmaga javnega interesa in dokaz, da lahko vsak glas šteje.

Anomalije ovirajo hitrejši razvoj mobilnega trga

Slovenski trg mobilne telefonije je na splošno dobro razvit, vendar pa določene anomalije ovirajo njegov še hitrejši razvoj. Med anomalije sodijo visoke veleprodajne cene, ki jih za zaključevanje klicev v svojem omrežju zaračunava Telekom Slovenije. Te namreč omogočajo oblikovanje nepoštenih cen, ki ovirajo konkurenco in jo izrivajo s trga. Naslednja anomalija je diskriminacija infrastrukturnih konkurentov. Telekom Slovenije ponudnikom storitev v svojem omrežju, to je Debitelu in Izimobilu, zaračunava nižje veleprodajne cene kot infrastrukturnim konkurentom - družbam Simobil, Tušmobil in T-2. V interesu države bi moralo biti, da se na trgu vzpostavi uspešna in učinkovita infrastrukturna konkurenca, ki bi omogočila hitrejši razvoj novih storitev in nižje cene za uporabnike.

Vir: STA Krog (Prvi mož Sveta za elektronske komunikacije: Anomalije ovirajo hitrejši razvoj mobilnega trga).