Predsednik Sveta za elektronske komunikacije o anomalijah pri razvoju mobilnega trga

Ljubljana, 25. februarja - Slovenski trg mobilne telefonije je na splošno dobro razvit, vendar pa določene opazne anomalije ovirajo njegov še hitrejši razvoj, je v pogovoru za STA povedal predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf in dodal, da so glavna ovira Telekomove visoke veleprodajne cene.

Intervju o nevtralnosti interneta

Domen Savič  • e-Demokracija  •  Ponedeljek, 23. 2. 2015

Pogovor ob aktualnemu dogajanju, povezanim z odločanjem o ravnanju slovenskih operaterjev, ki kršijo določbe o nevtralnosti interneta. Na to je prvi opozoril Svet za elektronske komunikacije, o čemer smo pisali že junija lani v prispevku Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta. Kasneje smo kršitve nevtralnosti podrobneje opisali v prispevku Zero-Rating Violates Slovenian Net Neutrality Law.

V državljanu D o nevtralnosti interneta

Državljan D  •  četrtek, 19. 2. 2015

V prvi nulti epizodi podcasta za aktivne državljane, se o nevtralnosti interneta Domen Savić pogovarja z Dušanom Cafom, predsednikom Sveta za elektronske komunikacije. Nevtralnost interneta je načelo po katerem se vsak internetni promet po javnem komunikacijskem omrežju obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije. Slovenija je kot druga evropska država in med prvimi v svetu leta 2012 sprejela zakon, ki ureja nevtralnost interneta. Tema je danes v ospredju, ker po mnenju Sveta za elektronske komunikacije nekateri slovenski ponudniki dostopa do interneta kršijo veljavno zakonodajo.

Nevtralnost zgodaj uzakonjena, v praksi kršitve

V državah, kjer spoštujejo internetno nevtralnost, se internet ter infrastruktura in storitve, vezane nanj, razvijajo hitreje

Miha Pongrac  •  RTV Slovenija, Val 202, Odbita do bita

Internetna nevtralnost temelji na osnovnem načelu delovanja interneta, to je na nevtralnosti komunikacij oziroma prenosu prometa od enega uporabnika do drugega. Precej poenostavljeno to pomeni tudi, da so vsi preneseni podatki na spletu enakovredni, operater omrežja, ki skrbi za njegovo vzdrževanje in gradnjo, pa s svojimi dejanji ne sme vplivati na to, kaj uporabniki na internetu počnemo – do vseh aplikacij oziroma vsebin nam mora ponujati dostop pod enakimi pogoji.

Si bosta Telekom in Si.mobil razdelila trg?

Monitor  •  12. januar 2015

Malo pred novim letom sta Telekom Slovenije in Si.mobil objavila novico, da sta “uredila medsebojna razmerja” in “opredelila pogoje prihodnjega poslovnega sodelovanja”. Sporazum domnevno vsebuje umik obeh Si.mobilovih odkšnodninskih zahtevkov proti Telekomu, enega v višni 286 milijonov evrov in drugega v višini 86 milijonov evrov, dogovor o opcijski prodaji Telekomove makedonske hčerinske družbe One (po združitvi z operaterjem Vip) Si.mobilovemu lastniku Telekomu Austria in dogovor o tehničnem sodelovanju pri naprednih mobilnih tehnologijah v Sloveniji.

Nevtralnost interneta vse bolj vroča

Junija lani smo na blogu objavili prvi zapis (Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta), v katerem smo opozorili, da slovenski operaterji in ponudniki storitev kršijo internetno nevtralnost, ki je bila uzakonjena z zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Zapis je nastal po skoraj treh mesecih analiz, v katerih smo analizirali sporne poslovne prakse mobilnih operaterjev. Regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, je bila s spornimi praksami seznanjena, a ni ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi. Zaradi tega je Svet za elektronske komunikacije podal prijavo, s katero je agencijo pozval, da ukrepa in sankcionira sporne prakse operaterjev in ponudnikov storitev, ki kršijo internetno nevtralnost. Pol leta od prijave in dve leti od veljavnosti ZEKom-1 agencija kršitve še dovoljuje.

Internet nevtralen kot javno cestno omrežje?

Slovenija je postala druga evropska država, ki je uzakonila internetno nevtralnost. A je v praksi ne spoštuje.

Delo, Sobotna priloga  •  Lenart J. Kučić in Matjaž Ropret  •  10. januar 2015

Problematiko nevtralnosti interneta je morda najlaže razložiti, če internet primerjamo z javnim cestnim omrežjem.

Na javnih cestah imajo vsi vozniki enake pravice. Po njih se lahko peljemo z vsakim vozilom, ki izpolnjuje osnovne tehnične in varnostne standarde. Upravitelja cest ne zanima, ali se z osebnim avtomobilom peljemo na družinski obisk ali službeno pot, sedimo na avtobusu ali s kombijem dostavljamo kruh in pecivo. Za vse voznike veljajo enaki prometni predpisi in omejitve, naj vozijo motorno kolo ali dostavni tovornjak največjega podjetja za hitro pošto. Le reševalna, policijska ali gasilska vozila imajo včasih prednost – kadar so na nujni vožnji in jih morajo drugi vozniki spustiti naprej.

Največji lov na frekvence se začenja

Slovenija je na pragu največje podelitve radiofrekvenčnega spektra v zgodovini države. Potem ko je vlada 27. decembra 2013 dala soglasje k rezerviranim (izklicnim) cenam, bo Agencija za pošto in elektronske komunikacije predvidoma še letos objavila javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz.

Vse glasnejše kritike dražb radijskega spektra

Dražbe frekvenc so se uveljavile kot glavni način podeljevanja radijskih frekvenc. Nekatere so zelo kompleksne, kot na primer kombinatorične dražbe. Naraščajoča kompleksnost in dolgotrajne priprave upočasnjujejo podeljevanje radijskega spektra. Številna pravila, ki jih določajo regulatorji, pa lahko negativno vplivajo na izide dražb ter na strukturo in konkurenčnost trga. Izbiro formata dražb in pravil krivijo za neuspehe letošnjih dražb. Kritiki so vse glasnejši in v ZDA so zaradi tega za eno leto premaknili izvedbo napovedane dražbe frekvenc v 700 MHz pasu. Poglejmo nekaj najbolj razvpitih primerov.

Potrebujemo učinkovite in uspešne regulatorje

Slovenija ima nepregledno množico specializiranih regulatorjev, nima pa učinkovitega sistema njihovega upravljanja. Nad večino regulatorjev tudi nima pravega nadzora. Neodvisnost brez nadzora odpira vrata posebnim interesom, da ugrabijo regulatorje in pravila igre krojijo po svoji meri. Ugrabitvi so najbolj izpostavljeni prav specializirani regulatorji.

Ugrabljeni regulatorji

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo?