Vse dražje komuniciranje

V Sloveniji je več prodanih SIM kartic kot je prebivalcev




Luka Hvalc   •  RTV Slovenija, Val 202, Reakcija




Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.


Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.

Neomejeni mobilni internet: oglaševanje tehnološko neobstoječega

Nepoštena poslovna praksa slovenskih telekomunikacijskih operaterjev, ki je v tujini večinoma prepovedana

Miha Pongrac  •  RTV Slovenija, Val 202, Reakcija

Osredotočamo se na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki načelom nimamo težav, te pa nastopiju pri prenosu podatkov.

Zero-rating: deluje dobro za potrošnika, v praksi diskriminacija

Slovenski mobilni operaterji, ki so se znašli v postopku, se bodo na odločitev regulatorja pritožili

Miha Pongrac   •   RTV Slovenija, Val 202, Reakcija

O internetni nevtralnosti smo nedavno govorili v oddaji Odbita do bita, ker pa je v tem kratkem času prišlo do pomembnega razvoja dogodkov – odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti v Sloveniji sta poleg Simobila in Telekoma nedavno dobila še Amis in Tušmobil –, smo se odločili, da problematiko predstavimo širše.

Predsednik Sveta za elektronske komunikacije o anomalijah pri razvoju mobilnega trga

Ljubljana, 25. februarja - Slovenski trg mobilne telefonije je na splošno dobro razvit, vendar pa določene opazne anomalije ovirajo njegov še hitrejši razvoj, je v pogovoru za STA povedal predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf in dodal, da so glavna ovira Telekomove visoke veleprodajne cene.

Hitrosti širokopasovnega dostopa v Sloveniji nižje od oglaševanih

Blue Fiber Explosion, Ben Felten, Creative Commons Licence.

Portal Slo-Tech je včeraj objavil novico, da si Brazilija prizadeva dvigniti povezljivost države na raven, primerljivo s Severno Ameriko in Evropo. Prav tako si prizadeva za dvig ravni kakovosti storitev. Skladno s tem je brazilski regulator elektronskih komunikacij Anatel (Agência Nacional de Telecomunicações) leta 2012 pričel postopoma dvigati spodnjo mejo hitrosti, ki jo morajo dosegati ponudniki storitev širokopasovnega dostopa glede na oglaševano hitrost. Od začetka novembra morajo brazilski operaterji zagotavljati najmanj 80-odstotkov pogodbene hitrosti v obračunskem obdobju enega meseca, medtem ko lahko najnižja trenutna hitrost znaša 40-odstotkov pogodbene hitrosti. Anatel je s tem naredil odločen korak k dvigu ravni kakovosti storitev širokopasovnega dostopa.

Lekcija za mobilne operaterje: “neomejeno” pomeni neomejeno

Ameriška zvezna komisija za trgovino (angl. Federal Trade Commission — FTC) je ta teden vložila tožbo proti ameriškemu mobilnemu operaterju AT&T, zaradi zavajanja milijonov naročnikov, uporabnikov pametnih telefonov. Regulator operaterja obtožuje, da naročnikom obljublja neomejen prenos podatkov, a obljub ne drži. Naročnikom zaračunava neomejen podatkovni prenos, a če v obračunskem obdobju presežejo določeno količino prenesenih podatkov, jim omeji (angl. throttle) hitrost podatkovnega prenosa na raven, ko uporaba mobilnih aplikacij, kot so spletno iskanje, navigacija ali gledanje video vsebin, postane znatno otežena ali celo nemogoča.

Neustrezna regulacija univerzalnih storitev

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je objavila javne razpise za izbiro izvajalcev univerzalnih storitev (1) zagotavljanja javnih telefonskih govorilnic, (2) priključitve na javno komunikacijsko omrežje in dostopa do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji ter (3) zagotavljanja in dostopa do univerzalnega imenika in univerzalne službe za dajanje informacij o naročnikih. Namen univerzalnih storitev je zagotoviti dostop do najmanjšega nabora storitev določene kakovosti vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni, ne glede na njihovo geografsko lego. Dostop do univerzalnih storitev kot storitev posebnega (gospodarskega) pomena je temeljna človekova pravica in je sestavni del listine o temeljnih pravicah Evropske unije (EU). Z zagotavljanjem razpoložljivosti, dosegljivosti in dostopnosti storitev so univerzalne storitve pomemben dejavnik trajnostnega gospodarskega razvoja ter družbene in regionalne vključenosti. Zato je pomembno, da AKOS vse postopke, povezane s pripravo razpisov in z izbiro izvajalcev univerzalnih storitev vodi pregledno in odgovorno ter zagotovi vključitev čim širše zainteresirane javnosti v javno razpravo. Pri pripravi tokratnih razpisov ta načela niso bila dovolj upoštevana. 

Kdo bo financiral gradnjo širokopasovnih omrežij?

Osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki je do konca tedna še v javnem posvetovanju, gradnje širokopasovnih omrežij ne uvršča med prioritetna področja, ki bi se financirala s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Še sredi lanskega leta je bilo področje uvrščeno med prioritetna, a je bilo kasneje zaradi neustrezno pripravljene vsebine izločeno. Danes v vladi ni soglasja, da bi gradnjo infrastrukture za hitri internet uvrstili v operativni program. To pomeni, da bo prek četrt milijona gospodinjstev, ki živijo predvsem na podeželju, ostalo brez dostopa do hitrega interneta.

Spletne storitve morajo biti dostopne vsem

Vsa spletišča organov javnega sektorja in osnovne spletne storitve morajo biti dostopne vsem državljanom. Odbor za notranji trg Evropskega parlamenta je na sestanku 28. novembra sprejel ambiciozna dopolnila predloga direktive, ki bo omogočila, da bo več kot 100 milijonov državljanov s težavami pri dostopu do spletišč lahko dostopalo do informacij in uporabljalo spletne storitve, kot je e-dohodnina.

Internet spodbuja večjo vključenost ljudi na vseh področjih. Vse več vsebin in storitev je dostopnih prek spleta, ne le zaradi stroškovne učinkovitosti, ampak tudi zaradi novih poslovnih modelov in spremenjenega načina življenja. Zato je zelo pomembno, da dostop omočimo vsem prebivalcem – poskrbeti moramo za vključenost ne le invalidov, temveč tudi vse bolj starajočega se prebivalstva.