Slovenia lacks telecoms network investment

The Slovenian electronic communications sector has lost much of its steam between 2008 and 2011. The sector's investment, driven by infrastructure competition and fibre deployment, peaked in 2008 at EUR 401 million, accounting to 32,6% of the sector's revenue (Figure 1). The investment then fell to EUR 120 million in 2011, representing only 9,8% of the sector's revenue, which placed Slovenia in the last position among the EU Member States (Figure 2). Investment in the electronic communications sector recovered to EUR 173 million in 2012, reaching a level of 14,3% of the sector's revenue.

Škodljivo zavlačevanje pri mobilnih širokopasovnih storitvah

Evropska komisija je ta teden sporočila svojo odločitev, s katero je zavrnila prošnjo Slovenije za odlog uporabe frekvenčnega pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne povezave. Skladno z evropskim večletnim programom politike radijskega spektra, sprejetim 14. marca 2012, bi Slovenija postopek odobritve za uporabo tega frekvenčnega pasu morala izpeljati do 1. januarja 2013. Po sedanjih načrtih agencije se komercialna uporaba verjetno ne bo pričela pred letom 2015. Ob zapletih v postopku odobritve, s katerim se omogoči uporaba pasu za elektronske komunikacijske storitve, ki niso radiodifuzija, pa se lahko komercialna uporaba pomakne še bolj v prihodnost.

Ključne tožbe proti Telekomu v rokah ene sodnice

V današnji izdaji Dnevnika novinar Tomaž Modic piše o spremembi, ki se je zgodila v vodenju sodnih postopkov v odškodninskih tožbah proti Telekomu Slovenije, zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. Vodenje postopkov v štirih največjih tožbah, v katerih konkurenčni operaterji od Telekoma Slovenije zahtevajo plačilo skupno več kot 400 milijonov evrov odškodnine, je prevzela ljubljanska okrožna sodnica Lidija Smolar.

Po objavi prispevka sredi aprila, je Okrožno sodišče v Ljubljani v začetku maja s spremembo razporeda sodnikov za leto 2013 oblikovalo specializirano skupino sodnikov, ki se bodo ukvarjali izključno s spori na področju varstva konkurence. Odločitev o oblikovanju specializirane skupine je morda korak v pravo smer, saj se bodo sodniki lahko specializirali in ciljno usposabljali. To bi lahko omogočilo tudi hitrejše in kakovostnejše sojenje. 

Slovenian telecoms regulator decided to reduce market transparency

Informed consumers are essential to the fair and efficient functioning of electronic communications markets. In well-functioning markets, consumers are able to compare service plans and pricing and switch between services. For consumers to make informed decisions, they need to understand the price and quality of their options. Therefore, they need to be provided with factual information on which to base their choices.

In Slovenia, consumers do not have access to independent advice and guidance to help them make informed decisions about communications products and services and to choose between service providers. They even do not have access to accurate, comprehensive and up to date pricing and service plan information provided in one place.

Elektronske komunikacijske storitve in oprema za invalide

Na osnovi 5. točke drugega odstavka 115. člena in 135. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 109/2012; ZEKom-1), sledeč dopolnitvi člena 7 in členu 23a Direktive 2009/136/ES ter ugotovitvam združenja evropskih regulatorjev BEREC, je treba dopolniti Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide (Ur.l. RS, št. 92/2010).

Dosedanja Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide predpisuje le ukrepe za izvajalca univerzalne storitve. Na osnovi 135. člena ZEKom-1, sledeč členu 23a Direktive 2009/136/ES, pa bi določene tehnične in funkcionalne zahteve glede ukrepov za končne uporabnike invalide lahko naložili tudi ostalim izvajalcem elektronskih komunikacijskih storitev. S tem bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili enakovreden dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden dostopu večine končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.

Skladno s tem se Vladi Republike Slovenije pri pripravi Uredbe o ukrepih za končne uporabnike invalide ni treba omejiti zgolj na izvajalca univerzalne storitve, ampak bi določene ukrepe (vezane na določene storitve ali ponudnike storitev) lahko predpisala tudi za druge izvajalce elektronskih komunikacijskih storitev.

Competition protection in the interest of the private sector or of the state?

Telekom – The Impregnable State Fortress

Last month, the Ljubljana District Court issued its ruling, completely dismissing T-2’s damages claims against Telekom Slovenije in the amount of 130 million euros. T-2 filed its lawsuit already six years ago against Telekom Slovenije over alleged anti-competitive actions, which, it claimed, prevented it from successfully entering the internet services market. The main hearing did not get underway until January of this year, but it finished in just an hour and a half, so the ruling was no surprise. At the hearing, the judge did not even ask the question of whether or not the claims of Telekom’s abuse of dominant market position were founded, but first verified that T-2 had submitted enough evidence to calculate the damages. Since the judge was of the opinion that a solid cubic meter of documents was insufficient, she completed the proceedings without even giving T-2 an opportunity to submit additional evidence for its claims. With such a conclusion to the case in which the parties submitted to the court a total of three thousand pages of written materials over the course of six years and over five thousand pieces of evidence, one has to ask the question, what poses the greatest obstacle to competition: Telekom, the Civil Procedures Act, or Slovenian courts themselves? Or is this a concerted action?

Is Telekom not guilty?

Telekom’s management continues to insist that it has always adhered to Slovenian legislation, and that it has not violated any competition rules. Yet the facts suggest otherwise. Telekom’s competitors have been fighting against its anti-competitive activities and abuse of dominant market position since 1996. In these fifteen years, at least a dozen proceedings have been initiated before the Slovenian Competition Protection Agency (previously the Competition Protection Office). The Agency has never been particularly keen on investigating Telekom’s alleged abuses, as the proceedings for establishing the existence of infringements have always been dragged out longer than stipulated by law, but it has nonetheless issued a few decisions.

Varstvo konkurence v zasebnem interesu ali v interesu države?

Telekom – nepremagljiva državna trdnjava

Okrožno sodišče v Ljubljani je prejšnji mesec razglasilo sodbo, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek operaterja T-2 proti Telekomu Slovenije v višini sto trideset milijonov evrov. T-2 je vložil tožbo že pred šestimi leti zaradi domnevnih protikonkurenčnih dejanj Telekoma Slovenije, ki naj bi mu preprečevala uspešen vstop na trg internetnih storitev. Glavna obravnava se je začela šele letos januarja, vendar se je končala v pičli uri in pol, tako da je bila sodba pričakovana. Sodnica si na obravnavi sploh ni zastavila vprašanja, ali so obtožbe o telekomovih zlorabah prevladujočega položaja utemeljene, ampak je najprej preverjala, ali je T-2 predložil dovolj dokazov za izračun škode. Ker po njenem mnenju za dober kubični meter dokumentov ni bilo dovolj, je postopek zaključila, ne da bi T-2 dala priložnost, da dokaze ustrezno dopolni. Ob takšnem zaključku postopka, v katerem sta sprti stranki v šestih letih priprav skupaj napisali skoraj tri tisoč strani vlog in sodišču predložili prek pet tisoč dokaznih listin, se upravičeno zastavlja vprašanje, kdo je večji nasprotnik konkurence, telekom ali zakon o pravdnem postopku in slovenska sodišča? Ali pa ne gre morda za usklajeno delovanje?

Telekom ni kriv?

Telekomovo vodstvo vztrajno zatrjuje, da spoštuje slovensko zakonodajo in da ne krši konkurenčnih pravil. A dejstva govorijo drugače. Telekomovi konkurenti se že od leta 1996 borijo proti njegovim zlorabam prevladujočega položaja. V petnajstih letih je bilo proti telekomu pri javni agenciji za varstvo konkurence (prej urad) uvedenih vsaj ducat postopkov. Agencija pri obravnavanju telekomovih domnevnih zlorab ni bila posebej zavzeta, saj so postopki ugotavljanja kršitev vselej trajali dlje, kot je predpisovala zakonodaja, a je vendarle izdala nekaj odločb.

Ugrabljeni regulator

Vrhovno sodišče je v nedavni sodbi z dne 8. 11. 2012 v bistvenem delu ugodilo reviziji Telekoma Slovenije in spremenilo izpodbijano sodbo z dne 18. 10. 2010, izdano v upravnem sporu zaradi obnove postopka dodelitve radijskih frekvenc UMTS. Odpravilo je sklep agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) z dne 24. 6. 2010 in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek.

V navzkrižju z zakonodajo

Apek je pri podelitvi radijskih frekvenc UMTS v letih od 2007 do 2010 večkrat kršil zakonodajo. Nazadnje z izdajo sklepov, ki jih je podpisal takratni vršilec dolžnosti direktorja Miha Krišelj, s katerima je zavrgel predloga Telekom Slovenije in Si.mobila za obnovo postopka.

V Objektivu dne 6. 11. 2010 sem pisal o vplivu interesnih omrežij, ki so ugrabila državo in Apek na področju politike in regulacije elektronskih komunikacij. Razkritje neurejenega delovanja Apeka in njegovih nestrokovnih odločitev je sprožilo žaljive odzive predstavnikov regulatorja, ki ga je tedaj kot v.d. direktorja še vedno vodil sporno imenovani Krišelj. Sodba vrhovnega sodišča potrjuje moje tedanje navedbe.

Telekom izgubil v boju za znamko centreks

Okrožno sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 12. februarja 2013 zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije, d. d., ki je družbi T-2, d. o. o., očitala protipravno uporabo imena in znaka centrex. V lastni analizi spora smo takšen razplet napovedali. Sodni izvedenec je na zadnji obravnavi namreč potrdil, da je centreks (angl. centrex) generično ime, ki se v uradnih, strokovnih in drugih komunikacijskih sporočilih uporablja kot oznaka za vrsto telekomunikacijske storitev, ki pojasnjuje funkcionalnost zasebne telefonske centrale v omrežju posameznega telekomunikacijskega ponudnika.

Družba T-2 je na svojih spletnih straneh uporabila znak IP centrex za lastne storitve in v tabeli objavila primerjavo s ponudbo družbe Telekom Slovenije, ki jo je trgu ponujala pod blagovno znamko centreks. Telekom Slovenije, ki je zakoniti imetnik znamke centreks, je v tem gospodarskem sporu družbi T-2 očital nelojalno uporabo imena centrex z obrazložitvijo, da je ime te znamke preveč podobno imenu opreme njegove znamke ter da je družba T-2 z opisom te storitve zavajala potrošnike glede izvora blaga. Telekom Slovenije je za to zahteval odškodnino v višini 3,2 milijona evrov, kar skupaj z obrestmi od leta 2006 znaša 4,2 milijona evrov.

Telekom v boju za znamko centreks

V četrtek, 17. 1. 2013, se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava v zadevi Telekom Slovenije, d.d., proti T-2, d.o.o., (opr. št. IV Pg 1834/2011) zaradi prepovedi kršitve znamk centreks in Telekom Slovenije ter dejanj nelojalne konkurence. Gre za ponovno obravnavo iste zadeve, potem ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 29. 3. 2011 delno ugodilo reviziji, ki jo je v tej zadevi vložil Telekom Slovenije (Sodba in sklep III Ips 30/2010). Sodbo pričakujemo v tridesetih dneh.