Le trije operaterji v boj za frekvence

Ta teden se je iztekel rok za oddajo ponudb na javni razpis z dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz. Popolne ponudbe so v roku oddali le trije ponudniki, po vsej verjetnosti družbe Si.mobil, Telekom Slovenije in Tušmobil. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve bo dražbo začela predvidoma v prvi polovici aprila 2014.

Kdo bo financiral gradnjo širokopasovnih omrežij?

Osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki je do konca tedna še v javnem posvetovanju, gradnje širokopasovnih omrežij ne uvršča med prioritetna področja, ki bi se financirala s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Še sredi lanskega leta je bilo področje uvrščeno med prioritetna, a je bilo kasneje zaradi neustrezno pripravljene vsebine izločeno. Danes v vladi ni soglasja, da bi gradnjo infrastrukture za hitri internet uvrstili v operativni program. To pomeni, da bo prek četrt milijona gospodinjstev, ki živijo predvsem na podeželju, ostalo brez dostopa do hitrega interneta.

Estonski predsednik za vzpostavitev enotnega digitalnega trga

Evropa, nekoč vodilna na področju informacijskih in zlasti komunikacijskih tehnologij, danes zaostaja za svojimi vodilnimi industrijskimi partnerji. Še zlasti pereč je zaostanek pri uporabi elektronskih in oblačnih storitev. Evropa mora investirati v področja, ki bodo zagotovila prihodnjo rast in razvoj. Pri tem pa se sooča s številnimi izzivi, med katerimi je osrednji pomanjkanje skupnega pristopa.

Slovenia launches multi-band spectrum auction

The Slovenian telecoms regulator APEK published a tender for the award of radio frequencies for providing public communications services (OJ RS, No. 114/2013, p 3515, 31 December 2013). Spectrum in the 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz and 2600 MHz bands is included in the award process as set out in the following table.

Največji lov na frekvence se začenja

Slovenija je na pragu največje podelitve radiofrekvenčnega spektra v zgodovini države. Potem ko je vlada 27. decembra 2013 dala soglasje k rezerviranim (izklicnim) cenam, bo Agencija za pošto in elektronske komunikacije predvidoma še letos objavila javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz.

Vse glasnejše kritike dražb radijskega spektra

Dražbe frekvenc so se uveljavile kot glavni način podeljevanja radijskih frekvenc. Nekatere so zelo kompleksne, kot na primer kombinatorične dražbe. Naraščajoča kompleksnost in dolgotrajne priprave upočasnjujejo podeljevanje radijskega spektra. Številna pravila, ki jih določajo regulatorji, pa lahko negativno vplivajo na izide dražb ter na strukturo in konkurenčnost trga. Izbiro formata dražb in pravil krivijo za neuspehe letošnjih dražb. Kritiki so vse glasnejši in v ZDA so zaradi tega za eno leto premaknili izvedbo napovedane dražbe frekvenc v 700 MHz pasu. Poglejmo nekaj najbolj razvpitih primerov.

Potrebujemo učinkovite in uspešne regulatorje

Slovenija ima nepregledno množico specializiranih regulatorjev, nima pa učinkovitega sistema njihovega upravljanja. Nad večino regulatorjev tudi nima pravega nadzora. Neodvisnost brez nadzora odpira vrata posebnim interesom, da ugrabijo regulatorje in pravila igre krojijo po svoji meri. Ugrabitvi so najbolj izpostavljeni prav specializirani regulatorji.

Ugrabljeni regulatorji

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo?

Spletne storitve morajo biti dostopne vsem

Vsa spletišča organov javnega sektorja in osnovne spletne storitve morajo biti dostopne vsem državljanom. Odbor za notranji trg Evropskega parlamenta je na sestanku 28. novembra sprejel ambiciozna dopolnila predloga direktive, ki bo omogočila, da bo več kot 100 milijonov državljanov s težavami pri dostopu do spletišč lahko dostopalo do informacij in uporabljalo spletne storitve, kot je e-dohodnina.

Internet spodbuja večjo vključenost ljudi na vseh področjih. Vse več vsebin in storitev je dostopnih prek spleta, ne le zaradi stroškovne učinkovitosti, ampak tudi zaradi novih poslovnih modelov in spremenjenega načina življenja. Zato je zelo pomembno, da dostop omočimo vsem prebivalcem – poskrbeti moramo za vključenost ne le invalidov, temveč tudi vse bolj starajočega se prebivalstva.

Evropski parlament danes o prihodnosti odprtega interneta

Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energijo (ITRE) na današnjem sestanku obravnava predlog uredbe Evropske komisije o ukrepih za enotni trg elektronskih komunikacij. Na zasedanju konec oktobra je Evropski svet že podprl ambiciozni načrt za vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2015, katerega osnovni cilj je povečati gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta.

Podjetja in državljani bi imeli na enotnem trgu dostop do elektronskih komunikacijskih storitev povsod v Uniji, ne glede na to, kje se zagotavljajo, brez čezmejnih omejitev ali neupravičenih dodatnih stroškov. Prosto bi lahko izbirali tudi ponudnike storitev. Predlog o enotnem digitalnem trgu je med uporabniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev naletel na odobravanje po vsej Uniji. Uporabniki pa izpostavljajo nekatere ključne elemente v predlogu uredbe, ki predstavljajo bistven poseg v doslej uveljavljene pravice.