Telekomova hoja po robu

Telekom Slovenije je sredi letošnjega aprila ponudil paket z dostopom do spletne storitve Deezer, ki omogoča iskanje, odkrivanje in poslušanje glasbe na mobilnih napravah, prek spleta ali SiOL TV. Naročnikom v svojem mobilnem omrežju omogoča neomejen prenos glasbenih vsebin s portala. 

Uporabniki, ki so že uporabljali Deezer, so nad novo možnostjo navdušeni. Manj navdušeni so uporabniki drugih spletnih glasbenih storitev, tudi popularnejših. Ti morajo prenos glasbenih vsebin, ki presega zakupljeno mesečno podatkovno kapico, posebej plačati. Ob tem so prikrajšani še za brezskrben dostop do storitev, aplikacij ali vsebin v okviru zakupljenega podatkovnega prometa na račun dostopa do glasbenih vsebin.

Informacijska varnost kritične infrastrukture

Zimski izpad električne energije zaradi žledu in poplav nas je opomnil, kako ranljiv je elektroenergetski sistem in kako zelo smo od njega odvisni. Del Slovenije je bil brez električne energije skoraj dva tedna. Mnogi so bili brez gretja in komunikacijsko odrezani. Gospodarska škoda na kritični elektroenergetski in prometni infrastrukturi presega sto dvajset milijonov evrov. Popolna obnova bo trajala več let. Zaradi izpada električne energije je milijonsko škodo utrpelo tudi gospodarstvo na prizadetih območjih. 

Da bi država kar tako ločila infrastrukturo? Takšnih primerov ni, razen v Avstraliji.

Maja Derčar  •  RTV Slovenije, MMC

Koalicijski partnerji naj bi se strinjali glede nadzorovanega poteka odprodaje državnih naložb. Ključna infrastruktura bi ostala v državni lasti, sicer pa bi presoja potekala od primera do primera.

V Stranki Mira Cerarja ponavljajo stališče, da bi država v Telekomu obdržala infrastrukturo in vlagala povsod, kjer je to potrebno, in v interesu celotne slovenske družbe, čeprav ni donosno. Morebitni zasebni vlagatelj pa bi vlagal tam, kjer bodo vlaganja donosna. Ali lahko to stališče ustavi prodajo Telekoma?

Ne obstaja samo en model privatizacije

Šest let po prvem neuspelem poskusu prodaje Telekoma Slovenije se zgodovina ponavlja. Nasprotovanje privatizaciji je bila ena osrednjih predvolilnih gospodarskih tem, zagovarjanje državnega lastništva pa je tudi tokrat prinašalo pozitivne politične točke. Privatizaciji nasprotujejo predvsem vplivne interesne skupine. Sindikati se bojijo izgube delovnih mest in nižanja pravic zaposlenih, domači dobavitelji izgube poslov, akademski lobi izgube virov financiranja za svetovalne in razvojne projekte in številne organizacije izgube sponzorskih sredstev. Nabiranje političnih točk na račun privatizacije se žal nadaljuje tudi pri sestavljanju nove vlade.

Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta

Telekom Slovenije in Si.mobil sta svojo mobilno ponudbo dopolnila s storitvami in aplikacijami, pri katerih ne zaračunavata prenosa vsebine. Tako sta ceno dostopa posredno povezala z vsebino, ki se prenaša po njunih mobilnih omrežjih. Prenos vsebine, vezan na storitve in aplikacije, ki jih operaterja izbirata sama, svojim naročnikom ponujata brezplačno. S tem naročnike neupravičeno spodbujata, da naročajo njune ali storitve in aplikacije njunih partnerjev, zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežujeta izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Takšna ponudba je cenovno diskriminatorna in je v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta.

Evropski parlament odločno za odprt internet

Evropski parlament je na rednem plenarnem zasedanju 3. aprila 2014 s sprejemom amandmajev k predlogu uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij napravil odločen korak k zaščiti odprtega interneta in spletnih svoboščin v Evropi. Določil je minimalne standarde, ki bodo operaterjem in ponudnikom storitev prepovedovali blokiranje aplikacij kot so Skype, Spotify in Youtube ter drugih spletnih storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo evropski potrošniki.

Sporna in nepregledna samoregulacija

Telekom Slovenije in Si.mobil sta svojo mobilno ponudbo dopolnila s storitvami in aplikacijami, pri katerih ne zaračunavata prenosa vsebine. Tako sta ceno dostopa posredno povezala z vsebino, ki se prenaša po njunih mobilnih omrežjih. Prenos vsebine, vezan na storitve in aplikacije, ki jih operaterja izbirata sama, svojim naročnikom ponujata brezplačno. S tem naročnike neupravičeno spodbujata, da naročajo njune ali storitve in aplikacije njunih partnerjev, zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežujeta izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Takšna ponudba je cenovno diskriminatorna in je v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta. 

Paketna prodaja ISDN in ADSL, zgodba še ni končana

Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je konec januarja javno objavila odločbo, ki jo je sicer izdala že lanskega oktobra in v kateri je ponovno ugotovila, da je Telekom Slovenije zlorabljal prevladujoči položaj s tem, ko je na medoperaterskem trgu internetnim ponudnikom pogojeval priključitev ADSL s predhodnim zakupom priključka ISDN. Zloraba je prizadela vse uporabnike interneta, ki so morali hkrati s širokopasovnim dostopom do interneta pri Telekomu zakupiti še priključek ISDN.

Le trije operaterji v boj za frekvence

Ta teden se je iztekel rok za oddajo ponudb na javni razpis z dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz. Popolne ponudbe so v roku oddali le trije ponudniki, po vsej verjetnosti družbe Si.mobil, Telekom Slovenije in Tušmobil. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve bo dražbo začela predvidoma v prvi polovici aprila 2014.

Kdo bo financiral gradnjo širokopasovnih omrežij?

Osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki je do konca tedna še v javnem posvetovanju, gradnje širokopasovnih omrežij ne uvršča med prioritetna področja, ki bi se financirala s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Še sredi lanskega leta je bilo področje uvrščeno med prioritetna, a je bilo kasneje zaradi neustrezno pripravljene vsebine izločeno. Danes v vladi ni soglasja, da bi gradnjo infrastrukture za hitri internet uvrstili v operativni program. To pomeni, da bo prek četrt milijona gospodinjstev, ki živijo predvsem na podeželju, ostalo brez dostopa do hitrega interneta.