Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C

Svet za elektronske komunikacije RS (SEK) je v mandatu (2011–2016) uvedel in prakticiral institut ločenega mnenja. Uveljavil ga je tako pri sklepih v zapisnikih kot pri pisnih mnenjih, priporočilih in predlogih, ki jih je sprejel kot posebne dokumente. Ločeno pisno mnenje posameznega člana je poslal naslovniku skupaj z večinsko sprejetim mnenjem, priporočilom ali predlogom. Z novim sklicem se ta demokratična praksa postavlja pod vprašaj. Že pri prvem mnenju SEK v mandatu (2016–2021) je novi predsednik zavrnil seznanitev Ministrstva za javno upravo (MJU) in javnosti z dvema ločenima mnenjema. Mnenji objavljamo v nadaljevanju.

Nazaj v sedanjost

Fotografija: Andrej Blatnik, ttlimages.si.

Po daljši odsotnosti se vračam k pisanju bloga. Od zadnjega zapisa sem se posvetil strokovnemu delu in vzpostavljanju nevladnih organizacij, ki si bodo prizadevale za boljše javne politike in zakonodajo ter učinkovitejše delovanje javnih institucij. Kljub ponekod solidnim zakonskim temeljem, se politike in zakonodaja ne izvajajo niti tam, kjer bi »sistem« moral varovati temeljne pravice in svoboščine ranljivih skupin. Zaznali in dokumentirali smo več nedelujočih področij.

Nenačelna politika, odmaknjena od državljanov

Na področju digitalnih politik in regulacije smo v petih letih identificirali vrsto sistemskih in zakonskih pomanjkljivosti. Izvršna veja oblasti ne deluje učinkovito in je vse bolj odmaknjena od državljanov ter realnega življenja. Gre za sistemski problem, ki je posledica našega volilnega sistema, v katerem je vlada bolj zavezana koalicijski pogodbi kot državljanom. Pravni in ustavni strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo na ta problem in nujnost sprememb volilnega sistema.

Igranje z ugledom in razvojem države

Škodljive sodbe – Od zgleda za ureditev internetne nevtralnosti do sramotilnega stebra

Fotografija: Dušan Caf.

Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki je uzakonila in uveljavila internetno nevtralnost. Druga v Evropski uniji in med prvimi v svetu je v zakonodajo zapisala, da namerava ščititi odprt in nevtralen dostop do interneta. Regulator trga – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – je po prejeti prijavi kršitev zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) kršiteljem naložil, da morajo ves internetni promet enakovredno obravnavati in obračunavati.

Mednarodni sloves države, zavezane k zaščiti odprtega in nevtralnega dostop do interneta, ni trajal dolgo. Razblinilo ga je upravno sodišče, ki je z nenavadno površnimi sodbami odpravilo Akosove odločbe o prepovedi kršitev internetne nevtralnosti.

Odziv na osnutek evropskih smernic o internetni nevtralnosti

Inštitut Digitas je sodeloval v javnem posvetovanju Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) o smernicah nacionalnim regulatorjem za implementacijo evropskih pravil o internetni nevtralnosti. Naše mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti in ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Slovenske izkušnje z internetno nevtralnostjo so pomembne za Evropo

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) bo 30. avgusta predstavil smernice nacionalnim regulatorjem za udejanjanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti. V javnem posvetovanju je sodeloval tudi Inštitut Digitas. Njegovo mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti ter ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Zavajanje ne bo prineslo razvoja informacijske družbe

Vlada je na seji 26. maja sprejela novelo zakona o državni upravi, ki med drugim predvideva prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. Po seji vlade sta ministra Maja Makovec Brenčič in Boris Koprivnikar na novinarski konferenci podala skopa pojasnila. Skrbno sta pazila, da ne bi povedala preveč. A prav zaradi tega, kar sta zamolčala, je njuna odločitev razjezila del strokovne javnosti, nevladnih organizacij in podjetij.

Bodo “birokrati” zavrli razvoj informacijske družbe?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ima ambiciozne načrte. Postati želi vodilni slovenski informatik in digitalno transformirati javno upravo. V središču njegovih načrtov je državni računalniški oblak, ki so ga na Ministrstvu za javno upravo (MJU) predstavili konec lanskega leta. Država je doslej vanj vložila že prek deset milijonov evrov. Za preselitev poslovanja v oblak in razvoj novih aplikacij jih namerava vložiti še več deset milijonov. Minister Koprivnikar je vlaganjem v informacijsko tehnologijo naklonjen. Slovenijo želi spremeniti v “zeleno referenčno državo v digitalni Evropi”, kot je povedal na lanski poslovni konferenci ameriške gospodarske zbornice AmCham v Ljubljani. Umestiti jo želi kot državo, kjer je javna uprava odprta za sodelovanje s (tujimi) podjetji, ki razvijajo najsodobnejše tehnologije. Obisk v ZDA, kamor so ju povabili s premierjem Cerarjem, je še okrepil navdušenje za digitalno prenovo javne uprave, ki bi jo vodilo njegovo ministrstvo. Prišepetovalci so val navdušenja izkoristili in ga prepričali, da pod svoje okrilje vzame Direktorat za informacijsko družbo, s čimer bi postal najvplivnejši slovenski informatik. 

Bitka za varnost in zasebnost svetovnih komunikacij

Varnost in zasebnost sta v ospredju svetovnih medijev. Ne zaradi razkritja panamskih dokumentov, ki je delo hekerja. Od srede februarja je v ospredju spor med Applom in ameriškim zveznim preiskovalnim uradom FBI. Združene države so od Appla zahtevale, da uradu pomaga vdreti v šifrirani iPhone množičnega morilca iz San Bernardina. Izdelal naj bi verzijo operacijskega sistema, s katero bi preiskovalcem omogočil vdor v telefon. Apple se je zahtevi odločno uprl. Če bi se uklonil, bi odprl Pandorino skrinjico z nepredvidljivimi posledicami. Zavrnitev sodelovanja z državnimi organi in nespoštovanje odločbe sodišča je precedenčno. Spodbudilo je goreče razprave o mejah varnosti in nadzora v digitalni dobi. FBI je na koncu sicer zaobšel Apple in v morilčev telefon vdrl s pomočjo zunanje varnostne agencije, a njegova metoda ni splošno uporabna.

Neznosna lahkost slovenske internetne nevtralnosti

S samovoljnim razlaganjem in nedoslednim izvajanjem zakona so državljanom kratene pravice do nevtralnega in odprtega interneta

Državni zbor

Slovenija je bila druga država članica EU, poleg Nizozemske, ki je uzakonila internetno nevtralnost. Državi sta nasprotovali evropski uredbi o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, ki na ravni EU ureja domnevno šibkejšo zaščito internetne nevtralnosti, kot sta jo uzakonil sami. Na zakonodajni in politični ravni sta državi ravnali podobno. Pomembna razlika med njima je pri implementaciji zakonodaje. Za razliko od slovenskega, je bilo nizozemsko pristojno ministrstvo aktivnejše. Izdalo je usmeritve za razlago zakonskih določb, da bi preprečili zaobitje namena zakona. Odločnejši je bil tudi nizozemski regulator ACM (angl. Authority for Consumers and Markets). Hitro in odločno je ukrepal zoper ponudnike storitev dostopa do interneta, ki so kršili zakonodajo in izdal visoke globe. Slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je ukrepal neodločno in ni izdal nobene globe. Prav tako v treh letih ni izdal zakonsko predvidenega splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti.

Nepregledna ponudba javnih komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) že dlje časa opozarjata na nepreglednost informacij o ponudbi javnih komunikacijskih storitev. Potrošniki se težko znajdejo v nepreglednih informacijah o cenah in tarifah, plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev. Zaradi tega je SEK v svojem mnenju pozval Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da pripravi in javnosti predstavi analizo glede objave in preglednosti informacij. Na tej osnovi lahko pripravi priporočilo za izvajalce oz. ponudnike javnih komunikacijskih storitev ali pa objavo in preglednost informacij določi s splošnim aktom. Poleg tega je podal še vrsto priporočil v zvezi s portalom komuniciraj.eu, ki glede funkcionalnosti odstopa od dobrih praks in priporočil SEK.