Pages

Sunday, 27 November 2016

Ministrstvo za kulturo bi ohranjalo preživete poslovne modele

Nehajmo se vrteti v začaranem krogu medijskih strokovnjakov in interesnih skupin, ujetnikov preteklih poslovnih modelov. Pozabimo Strategijo medijev 2017–2015


Po prvem, ožje usmerjenem odzivu na Strategijo medijev 2017–2025, je podrobnejši pregled preostalega besedila razkril vrsto zgrešenih predpostavk in ugotovitev o stanju medijev ter neprimernih ukrepov. 

Pravi šok je sledil po ogledu posnetkov okroglih miz in televizijskih soočenj. Zgroženo sem poslušal poglede in priporočila iz časov planskega gospodarstva in zgodnejših zgodovinskih obdobij. Očitno je, da so politiki, vlada, razni »poznavalci« in medijski strokovnjaki, ki najbolj prepoznavno oblikujejo javno mnenje, ujeti v preteklih vzorcih, ki z današnjimi izzivi medijev nimajo nič skupnega.

Tuesday, 25 October 2016

Kdaj bo RTV Slovenija nehala diskriminirati?

Zadnji zapisi o sramoti na RTV Slovenija na Fokuspokusu so me spodbudili, da pristavim še svoj lonček. Marko Crnkovič pravi, da je Angelco Likovič treba utišati, ker je sramota za družbo in civilizacijo. Mene pa zanima, ali so vse gledalke oz. gledalci sporno oddajo Tarča lahko spremljali v živo ali ne? Kako naj se sicer seznanijo s tematiko in opredelijo do domnevno spornih izjav in neprimerne oddaje?

Pravica do obveščenosti


Pravica do obveščenosti je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. Velja za vse gledalke in gledalce TV Slovenija. Za tiste, ki Angelco marajo, in tiste, ki je ne. Logično. Velja za vse, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Kaj pa invalidke oz. invalidi, velja tudi zanje? Seveda, saj ustava od leta 2004 kot osebno okoliščino posebej navaja tudi invalidnost. 

Sunday, 16 October 2016

Pojasnilo k razpravi na ustanovni seji SEK

Novi mandat (2016–2021) Sveta za elektronske komunikacije (SEK) se je pričel s postopkovnimi zapleti in zavračanjem objave ločenih mnenj. Na to smo opozorili z zapisom Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C. Zapletlo se je tudi s pojasnilom razprave na ustanovni seji (1). Ker pojasnila doslej še nisem uspel podati, ga javno objavljam. Za ta korak sem se odločil, ker razprava na ustanovni seji in njen zapis ne odražata dejanskega stanja glede zakonskega okvira in dela SEK v mandatnem obdobju 2011–2016 ter krnita njegov ugled. 

Saturday, 15 October 2016

Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C

Svet za elektronske komunikacije RS (SEK) je v mandatu (2011–2016) uvedel in prakticiral institut ločenega mnenja. Uveljavil ga je tako pri sklepih v zapisnikih kot pri pisnih mnenjih, priporočilih in predlogih, ki jih je sprejel kot posebne dokumente. Ločeno pisno mnenje posameznega člana je poslal naslovniku skupaj z večinsko sprejetim mnenjem, priporočilom ali predlogom. Z novim sklicem se ta demokratična praksa postavlja pod vprašaj. Že pri prvem mnenju SEK v mandatu (2016–2021) je novi predsednik zavrnil seznanitev Ministrstva za javno upravo (MJU) in javnosti z dvema ločenima mnenjema. Mnenji objavljamo v nadaljevanju.

Friday, 14 October 2016

Nazaj v sedanjost

Fotografija: Andrej Blatnik, ttlimages.si.
Po daljši odsotnosti se vračam k pisanju bloga. Od zadnjega zapisa sem se posvetil strokovnemu delu in vzpostavljanju nevladnih organizacij, ki si bodo prizadevale za boljše javne politike in zakonodajo ter učinkovitejše delovanje javnih institucij. Kljub ponekod solidnim zakonskim temeljem, se politike in zakonodaja ne izvajajo niti tam, kjer bi »sistem« moral varovati temeljne pravice in svoboščine ranljivih skupin. Zaznali in dokumentirali smo več nedelujočih področij.

Nenačelna politika, odmaknjena od državljanov


Na področju digitalnih politik in regulacije smo v petih letih identificirali vrsto sistemskih in zakonskih pomanjkljivosti. Izvršna veja oblasti ne deluje učinkovito in je vse bolj odmaknjena od državljanov ter realnega življenja. Gre za sistemski problem, ki je posledica našega volilnega sistema, v katerem je vlada bolj zavezana koalicijski pogodbi kot državljanom. Pravni in ustavni strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo na ta problem in nujnost sprememb volilnega sistema.

Wednesday, 31 August 2016

Igranje z ugledom in razvojem države

Škodljive sodbe – Od zgleda za ureditev internetne nevtralnosti do sramotilnega stebra



Fotografija: Dušan Caf.
Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki je uzakonila in uveljavila internetno nevtralnost. Druga v Evropski uniji in med prvimi v svetu je v zakonodajo zapisala, da namerava ščititi odprt in nevtralen dostop do interneta. Regulator trga – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – je po prejeti prijavi kršitev zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) kršiteljem naložil, da morajo ves internetni promet enakovredno obravnavati in obračunavati.

Mednarodni sloves države, zavezane k zaščiti odprtega in nevtralnega dostop do interneta, ni trajal dolgo. Razblinilo ga je upravno sodišče, ki je z nenavadno površnimi sodbami odpravilo Akosove odločbe o prepovedi kršitev internetne nevtralnosti.

Wednesday, 24 August 2016

Odziv na osnutek evropskih smernic o internetni nevtralnosti

Inštitut Digitas je sodeloval v javnem posvetovanju Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) o smernicah nacionalnim regulatorjem za implementacijo evropskih pravil o internetni nevtralnosti. Naše mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti in ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Tuesday, 23 August 2016

Slovenske izkušnje z internetno nevtralnostjo so pomembne za Evropo

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) bo 30. avgusta predstavil smernice nacionalnim regulatorjem za udejanjanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti. V javnem posvetovanju je sodeloval tudi Inštitut Digitas. Njegovo mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti ter ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Monday, 30 May 2016

Zavajanje ne bo prineslo razvoja informacijske družbe

Vlada je na seji 26. maja sprejela novelo zakona o državni upravi, ki med drugim predvideva prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. Po seji vlade sta ministra Maja Makovec Brenčič in Boris Koprivnikar na novinarski konferenci podala skopa pojasnila. Skrbno sta pazila, da ne bi povedala preveč. A prav zaradi tega, kar sta zamolčala, je njuna odločitev razjezila del strokovne javnosti, nevladnih organizacij in podjetij.

Saturday, 7 May 2016

Bodo “birokrati” zavrli razvoj informacijske družbe?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ima ambiciozne načrte. Postati želi vodilni slovenski informatik in digitalno transformirati javno upravo. V središču njegovih načrtov je državni računalniški oblak, ki so ga na Ministrstvu za javno upravo (MJU) predstavili konec lanskega leta. Država je doslej vanj vložila že prek deset milijonov evrov. Za preselitev poslovanja v oblak in razvoj novih aplikacij jih namerava vložiti še več deset milijonov. Minister Koprivnikar je vlaganjem v informacijsko tehnologijo naklonjen. Slovenijo želi spremeniti v “zeleno referenčno državo v digitalni Evropi”, kot je povedal na lanski poslovni konferenci ameriške gospodarske zbornice AmCham v Ljubljani. Umestiti jo želi kot državo, kjer je javna uprava odprta za sodelovanje s (tujimi) podjetji, ki razvijajo najsodobnejše tehnologije. Obisk v ZDA, kamor so ju povabili s premierjem Cerarjem, je še okrepil navdušenje za digitalno prenovo javne uprave, ki bi jo vodilo njegovo ministrstvo. Prišepetovalci so val navdušenja izkoristili in ga prepričali, da pod svoje okrilje vzame Direktorat za informacijsko družbo, s čimer bi postal najvplivnejši slovenski informatik.