Informacijska varnost kritične infrastrukture

Zimski izpad električne energije zaradi žledu in poplav nas je opomnil, kako ranljiv je elektroenergetski sistem in kako zelo smo od njega odvisni. Del Slovenije je bil brez električne energije skoraj dva tedna. Mnogi so bili brez gretja in komunikacijsko odrezani. Gospodarska škoda na kritični elektroenergetski in prometni infrastrukturi presega sto dvajset milijonov evrov. Popolna obnova bo trajala več let. Zaradi izpada električne energije je milijonsko škodo utrpelo tudi gospodarstvo na prizadetih območjih. 

Da bi država kar tako ločila infrastrukturo? Takšnih primerov ni, razen v Avstraliji.

Maja Derčar  •  RTV Slovenije, MMC

Koalicijski partnerji naj bi se strinjali glede nadzorovanega poteka odprodaje državnih naložb. Ključna infrastruktura bi ostala v državni lasti, sicer pa bi presoja potekala od primera do primera.

V Stranki Mira Cerarja ponavljajo stališče, da bi država v Telekomu obdržala infrastrukturo in vlagala povsod, kjer je to potrebno, in v interesu celotne slovenske družbe, čeprav ni donosno. Morebitni zasebni vlagatelj pa bi vlagal tam, kjer bodo vlaganja donosna. Ali lahko to stališče ustavi prodajo Telekoma?

Ne obstaja samo en model privatizacije

Šest let po prvem neuspelem poskusu prodaje Telekoma Slovenije se zgodovina ponavlja. Nasprotovanje privatizaciji je bila ena osrednjih predvolilnih gospodarskih tem, zagovarjanje državnega lastništva pa je tudi tokrat prinašalo pozitivne politične točke. Privatizaciji nasprotujejo predvsem vplivne interesne skupine. Sindikati se bojijo izgube delovnih mest in nižanja pravic zaposlenih, domači dobavitelji izgube poslov, akademski lobi izgube virov financiranja za svetovalne in razvojne projekte in številne organizacije izgube sponzorskih sredstev. Nabiranje političnih točk na račun privatizacije se žal nadaljuje tudi pri sestavljanju nove vlade.