Aleš Lednik • Večer • Sobota, 27. 6. 2015
Ni se mogoče izogniti prodaji Telekoma. Če odmislite vso politično prtljago v tej zgodbi, kaj bi bilo z vidika uporabnikov najboljše, da ga prodamo, da ga obdržimo?
Vprašanje je, kaj uporabniki želijo in pričakujejo? Tehnologija jih v resnici preveč ne zanima. Potrebujejo storitve in dobro uporabniško izkušnjo, pri tem pa lastništvo podjetja, ki jim to nudi, ni pomembno. Ali je Telekom v državni ali v zasebni lasti, na uporabnike nima vpliva. Lastništvo je stvar interesa in politike države. Nekatere države lastništvo v telekomunikacijskih podjetjih ohranjajo, večina pa svoje cilje uspešno dosega prek regulacije. Evropske države so v devetdesetih, razen nekaj izjem, kot so Švica, Norveška ali Luksemburg, umaknile zaveze za državno lastništvo in nacionalne operaterje privatizirale. Danes jih le peščica ohranja več kot polovični lastniški delež, pa še te ga zmanjšujejo.
Na trgih, kjer je konkurenca, imajo uporabniki dobre izkušnje, ne glede na lastništvo telekomunikacijskih podjetij. Država lahko za razvoj infrastrukture skrbi z zagotavljanjem pogojev za postavitev konkurenčnih omrežij in z regulacijo. Povsem drugače je v nekaterih drugih infrastrukturnih dejavnostih. Povsem nerazumno bi bilo, če bi imeli vzporedna železniška, avtocestna ali energetska omrežja, ker so stroški previsoki in okoljski vplivi preveliki. ... continue reading →