Mnenje o ostalih temah

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)

Med ostalimi točkami, ki jih je obravnaval Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) na 41. redni seji in do katerih sem se v razpravi posebej opredelil, izpostavljam naslednje:
– tehnološko usklajenost za slepe na slabovidne,
– obveščenost potrošnikov pred sklepanjem pogodb,
– zagotavljanje storitev v sili,
– zagotavljanje primerjalnika ponudbe elektronskih komunikacijskih storitev.

Mnenje o preglednosti in objavi informacij

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija) je marca 2019 objavila portal eAnalitik, ki je namenjen predstavitvi podatkov o slovenskem trgu elektronskih komunikacij. Agencija pa podatke še zmeraj objavlja v agregirani obliki in v obliki tržnih deležev. Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) je že v mandatu 2011–2016 opozoril agencijo in pristojno ministrstvo, da je opuščanje objave posamičnih podatkov nesprejemljivo, saj tovrstni podatki niso nikakršna poslovna skrivnost. Agencija se namreč ves čas izgovarja, da razčlenjenih podatkov ne more objavljati, ker jih zavezanci označujejo kot poslovno skrivnost.

Mnenje o poimenovanju in pristojnostih SEK-a

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)

V razpravah Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) so bili večkrat podani predlogi za širitev njegovih pristojnosti in preimenovanje. Podobne predloge je predstavila Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža), ki sem jih komentiral v ločenem zapisu.

Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) ne more širiti pristojnosti SEK-a izven področja, ki ga ureja. Podani predlogi odražajo nerazumevanje zakonskega okvira o elektronskih komunikacijah — tako slovenskega kot evropskega.

Mnenje o predlogih Mreže NVO-VID za novi zakon o elektronskih komunikacijah

41. redna seja SEK (22. 11. 2019)

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža) je na Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) naslovila svoje predloge v okviru priprave novega področnega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki jih je posredovala Ministrstvu za javno upravo. Objavljam komentar predlogov mreže.

Pojasnilo k razpravi na ustanovni seji SEK

Novi mandat (2016–2021) Sveta za elektronske komunikacije (SEK) se je pričel s postopkovnimi zapleti in zavračanjem objave ločenih mnenj. Na to smo opozorili z zapisom Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C. Zapletlo se je tudi s pojasnilom razprave na ustanovni seji (1). Ker pojasnila doslej še nisem uspel podati, ga javno objavljam. Za ta korak sem se odločil, ker razprava na ustanovni seji in njen zapis ne odražata dejanskega stanja glede zakonskega okvira in dela SEK v mandatnem obdobju 2011–2016 ter krnita njegov ugled. 

Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C

Svet za elektronske komunikacije RS (SEK) je v mandatu (2011–2016) uvedel in prakticiral institut ločenega mnenja. Uveljavil ga je tako pri sklepih v zapisnikih kot pri pisnih mnenjih, priporočilih in predlogih, ki jih je sprejel kot posebne dokumente. Ločeno pisno mnenje posameznega člana je poslal naslovniku skupaj z večinsko sprejetim mnenjem, priporočilom ali predlogom. Z novim sklicem se ta demokratična praksa postavlja pod vprašaj. Že pri prvem mnenju SEK v mandatu (2016–2021) je novi predsednik zavrnil seznanitev Ministrstva za javno upravo (MJU) in javnosti z dvema ločenima mnenjema. Mnenji objavljamo v nadaljevanju.

Neznosna lahkost slovenske internetne nevtralnosti

S samovoljnim razlaganjem in nedoslednim izvajanjem zakona so državljanom kratene pravice do nevtralnega in odprtega interneta

Državni zbor

Slovenija je bila druga država članica EU, poleg Nizozemske, ki je uzakonila internetno nevtralnost. Državi sta nasprotovali evropski uredbi o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, ki na ravni EU ureja domnevno šibkejšo zaščito internetne nevtralnosti, kot sta jo uzakonil sami. Na zakonodajni in politični ravni sta državi ravnali podobno. Pomembna razlika med njima je pri implementaciji zakonodaje. Za razliko od slovenskega, je bilo nizozemsko pristojno ministrstvo aktivnejše. Izdalo je usmeritve za razlago zakonskih določb, da bi preprečili zaobitje namena zakona. Odločnejši je bil tudi nizozemski regulator ACM (angl. Authority for Consumers and Markets). Hitro in odločno je ukrepal zoper ponudnike storitev dostopa do interneta, ki so kršili zakonodajo in izdal visoke globe. Slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je ukrepal neodločno in ni izdal nobene globe. Prav tako v treh letih ni izdal zakonsko predvidenega splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti.

Nepregledna ponudba javnih komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) že dlje časa opozarjata na nepreglednost informacij o ponudbi javnih komunikacijskih storitev. Potrošniki se težko znajdejo v nepreglednih informacijah o cenah in tarifah, plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev. Zaradi tega je SEK v svojem mnenju pozval Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da pripravi in javnosti predstavi analizo glede objave in preglednosti informacij. Na tej osnovi lahko pripravi priporočilo za izvajalce oz. ponudnike javnih komunikacijskih storitev ali pa objavo in preglednost informacij določi s splošnim aktom. Poleg tega je podal še vrsto priporočil v zvezi s portalom komuniciraj.eu, ki glede funkcionalnosti odstopa od dobrih praks in priporočil SEK.

Država pravic invalidov ne jemlje resno

Decembra lani se je iztekel petletni splošni rok, v katerem bi v skladu z določbami Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) morali biti različni deli družbe in okolja, kot so javne službe, grajeno okolje, blago in storitve, namenjene javnosti, informacije, komunikacije ipd. dostopni vsem, predvsem invalidom. V nasprotju z zakonskimi zapovedmi iz petega odstavka 8. člena in četrtega odstavka 43. člena ZIMI pa še vedno niso predpisane minimalne zahteve za preprečevanja diskriminacije pri dostopu do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Skrajni zakonski rok za sprejem podzakonskega predpisa, ki bi ga moral izdati minister, pristojen za invalidsko varstvo, se je iztekel že 11. 12. 2011. Državljanom, prizadetim zaradi diskriminacije, tako ne preostane drugega, kot da svoje pravice uveljavljajo po sodni poti. Zaradi očitnega protipravnega ravnanja državnih organov, zaradi katerega so izpostavljeni diskriminaciji, pa lahko na podlagi 26. člena ustave vložijo tudi odškodninsko tožbo zoper državo in zahtevajo povračilo nastale škode.

AKOS ne zagotavlja preglednih informacij o trgu

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je ob obravnavi razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ponovno opozoril na pomanjkljive podatke in informacije o stanju na trgu, ki jih zagotavlja regulator trga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odsotnost preglednih podatkov in informacij ni v javnem interesu ter predstavlja oviro za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Brez javno dostopnih preglednih podatkov in informacij o stanju trga je ovirano tudi delo vseh, ki se ukvarjajo s preučevanjem razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ali z analizo in oblikovanjem predlogov razvojnih politik in ukrepov. V javnem interesu je, da AKOS zagotavlja pregledne podatke in informacije, na osnovi katerih je mogoče pripravljati neodvisne analize učinkovitosti in uspešnosti sedanjih ukrepov sektorske politike in regulacije. To je še toliko pomembneje, ker na nekaterih področjih elektronskih komunikacij Slovenija v zadnjih letih razvojno zaostaja. Predloge in ukrepe za spodbujanje razvoja elektronskih komunikacij in zmanjševanje razvojnega zaostanka je mogoče zasnovati le s celovitim in nepristranskim vpogledom v stanje na trgu

Visoki administrativni stroški komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) opozarja na visoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, kot so stroški priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja. Visoki administrativni stroški ovirajo menjavo in izbiro ugodnejših paketov ter prehajanje med operaterji oz. med izvajalci storitev. Mobilni operaterji so cenovne ovire pričeli uvajati po podelitvi frekvenc leta 2014, s katero se je še okrepila koncentracija radijskega spektra v rokah dveh največjih operaterjev, Telekoma Slovenije in Si.mobila. Že pred tem je bila ena najvišjih v EU. Struktura trga, ki se je vzpostavila, pospešuje usklajene učinke med operaterji, ki znižujejo koristi in blaginjo državljank in državljanov ter negativno vplivajo na razvoj konkurence na maloprodajnih trgih.

Elektronske komunikacije v letu 2015: neučinkovit nadzor regulatorja

Pri pregledu elektronskih komunikacij v letu 2015 se ni moč izogniti nakopičenim problemom, povezanih z delom in poslovanjem javne agencije, ki regulira štiri pomembna gospodarska področja: elektronske komunikacije, elektronske medije, poštne storitve in železniški promet. Dva neodvisna strokovna in nadzorni organ so pristojnim državnim organom predlagali izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). AKOS naj bi deloval nepregledno in oviral delo vseh treh organov, oviran pa naj bi bil tudi nadzor nad delom in poslovanjem AKOS. Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Svet za radiodifuzijo (SRDF) sta se dotaknila še izvajanja posamičnih zakonskih pooblastil, Svet AKOS pa je podal pobudo tudi za izvedbo revizije poslovanja in posameznih javnih naročil oziroma razpisov.

Elektronske komunikacije v letu 2015: nevtralnost interneta

CC BY-NC-SA 4.0 Free Press

Leto 2015 je bilo v znamenju odprtega in nevtralnega interneta. V Združenih državah Amerike je Zvezna komisija za komunikacije (angl. Federal Communications Commission — FCC) sprejela zgodovinsko odločitev za zaščito odprtega in nevtralnega interneta. V kampanjo za podporo strožji regulaciji interneta se je vključilo skoraj štiri milijone zagovornikov. Povsem drugače je sprejemanje nove zakonodaje potekalo v Evropski uniji. Svet EU je najprej zavrgel zakonodajno besedilo, ki ga je aprila 2014 sprejel Evropski parlament. Pri pripravi predloga nove uredbe pa so se politiki nato osredotočili zgolj na odprtost interneta in gostovanje v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v EU. 

Opozorila pred rušenjem internetne nevtralnosti

Ljubljana, 6. oktobra - Predsednik Sveta za elektronske komunikacije RS Dušan Caf in digitalni glasnik Aleš Špetič opozarjata, da predlog evropske uredbe, ki prinaša odpravo stroškov mobilnega gostovanja sredi leta 2017 ter ureditev internetne nevtralnosti, ruši načelo internetne nevtralnosti. 

Bo internet z izgubo nevtralnosti obsojen na smrt?

Urška Henigman  •  RTV Slovenija, Radio Prvi, Intelekta

V Sloveniji  internet redno uporablja približno 80 odstotkov prebivalcev, do interneta lahko dostopamo kjerkoli in kadarkoli, zato je internetna nevtralnost nekaj, kar bi moralo zanimati pravzaprav vse. Kako utegne ukinjanje načela internetne nevtralnosti vplivati na internet, uporabnike, digitalno ekonomijo in družbo kot tako smo se pogovarjali z glasnikom digitalnih tehnologij Alešem Špetičem, predsednikom sveta za elektronske komunikacije doktorjem Dušanom Cafom in komunikologom Domnom Savičem.

Za krepitev dialoga z državnimi organi

Ljubljana, 16. julija - Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf je na današnjem sprejemu pri predsedniku DZ Milanu Brglezu poudaril željo po okrepljenem dialogu z državnimi organi. Svet, svetovalno telo na področju elektronskih komunikacij in varstva potrošnikov, pri delu namreč ovira neustrezna sistemska zakonodaja in neusklajenost področnih zakonov.

Zvodeneli kompromis medmrežne nevtralnosti pustil nezadovoljstvo

Slabše varovanje uporabnikov medmrežja

A. Č.   •   MMC RTV SLO/STA

Bruselj/Ljubljana, 1. julija - Nasprotniki novega evropskega predloga za uzakonitev medmrežne nevtralnosti mu očitajo nedorečenost na škodo uporabnikov spleta, kar naj bi uspelo izboriti lobijem.

Ukinitev stroškov mobilnega gostovanja se obeta 2017

Bruselj, 30. junija - Latvijsko predsedstvo EU in predstavniki Evropskega parlamenta so dosegli kompromis glede ukinitve mobilnega gostovanja in uzakonitve internetne nevtralnosti. Kompromis predvideva ukinitev stroškov gostovanja sredi leta 2017 in uveljavlja nekoliko ohlapnejša pravila glede internetne nevtralnosti.

Kršijo zakon, nihče ne trzne

Aleš Lednik  •  Večer  •  Sobota, 27. 6. 2015

Ni se mogoče izogniti prodaji Telekoma. Če odmislite vso politično prtljago v tej zgodbi, kaj bi bilo z vidika uporabnikov najboljše, da ga prodamo, da ga obdržimo?

Vprašanje je, kaj uporabniki želijo in pričakujejo? Tehnologija jih v resnici preveč ne zanima. Potrebujejo storitve in dobro uporabniško izkušnjo, pri tem pa lastništvo podjetja, ki jim to nudi, ni pomembno. Ali je Telekom v državni ali v zasebni lasti, na uporabnike nima vpliva. Lastništvo je stvar interesa in politike države. Nekatere države lastništvo v telekomunikacijskih podjetjih ohranjajo, večina pa svoje cilje uspešno dosega prek regulacije. Evropske države so v devetdesetih, razen nekaj izjem, kot so Švica, Norveška ali Luksemburg, umaknile zaveze za državno lastništvo in nacionalne operaterje privatizirale. Danes jih le peščica ohranja več kot polovični lastniški delež, pa še te ga zmanjšujejo.

Na trgih, kjer je konkurenca, imajo uporabniki dobre izkušnje, ne glede na lastništvo telekomunikacijskih podjetij. Država lahko za razvoj infrastrukture skrbi z zagotavljanjem pogojev za postavitev konkurenčnih omrežij in z regulacijo. Povsem drugače je v nekaterih drugih infrastrukturnih dejavnostih. Povsem nerazumno bi bilo, če bi imeli vzporedna železniška, avtocestna ali energetska omrežja, ker so stroški previsoki in okoljski vplivi preveliki. ... continue reading → 

Zahteva za nadzor nad zakonitostjo dela Akosa

JB/MM  •  STA

Ljubljana, 20. maja - Svet za elektronske komunikacije je na ministrstvo za izobraževanje znanost in šport naslovil zahtevo za izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Agencija mu namreč ne daje informacij, ki bi mu jih po zakonu morala, pravi predsednik sveta Dušan Caf.

Continue reading →

Vir: STA.