Največji lov na frekvence se začenja

Slovenija je na pragu največje podelitve radiofrekvenčnega spektra v zgodovini države. Potem ko je vlada 27. decembra 2013 dala soglasje k rezerviranim (izklicnim) cenam, bo Agencija za pošto in elektronske komunikacije predvidoma še letos objavila javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz.

Vse glasnejše kritike dražb radijskega spektra

Dražbe frekvenc so se uveljavile kot glavni način podeljevanja radijskih frekvenc. Nekatere so zelo kompleksne, kot na primer kombinatorične dražbe. Naraščajoča kompleksnost in dolgotrajne priprave upočasnjujejo podeljevanje radijskega spektra. Številna pravila, ki jih določajo regulatorji, pa lahko negativno vplivajo na izide dražb ter na strukturo in konkurenčnost trga. Izbiro formata dražb in pravil krivijo za neuspehe letošnjih dražb. Kritiki so vse glasnejši in v ZDA so zaradi tega za eno leto premaknili izvedbo napovedane dražbe frekvenc v 700 MHz pasu. Poglejmo nekaj najbolj razvpitih primerov.

Potrebujemo učinkovite in uspešne regulatorje

Slovenija ima nepregledno množico specializiranih regulatorjev, nima pa učinkovitega sistema njihovega upravljanja. Nad večino regulatorjev tudi nima pravega nadzora. Neodvisnost brez nadzora odpira vrata posebnim interesom, da ugrabijo regulatorje in pravila igre krojijo po svoji meri. Ugrabitvi so najbolj izpostavljeni prav specializirani regulatorji.

Ugrabljeni regulatorji

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo?