Telekom prodajajo, a ga ne želijo prodati

Luka Jakše  •  Delo, Ozadja  •  17. 8. 2015

Intervju za Delova Ozadja z Dušanom Cafom, predsednikom sveta Akosa, agencije za komunikacijska omrežja in storitve, in predsednikom sveta za elektronske komunikacije (Sek).

Še ena prodaja Telekoma Slovenije je propadla. Komu bi to lahko ustrezalo?

Neuspeh tokratnega poskusa prodaje ustreza predvsem raznim zagovornikom kvazinacionalnega interesa, ki so tako ali drugače povezani s Telekomom, na njegov račun služijo ali uživajo druge koristi. Potem so tukaj različni dobavitelji, svetovalci in odvetniki, ki so neposredno ali posredno odvisni od Telekoma, in vsi tisti, ki jih Telekom sam ali prek svojih dobaviteljev »sponzorira«. Neprodaja ustreza tudi nekaterim političnim strankam, predvsem na lokalni ravni, kjer se prek državnih podjetij, posredno ali neposredno, financirajo aktivnosti strank ali njihovi projekti.

Delnice Telekoma najnižje po letu 2003. Caf: Poskus prevzema Telekoma Srbije nezaželen

Le 88 evrov za delnico, še na začetku leta pa 145

T. H.   •  MMC RTV SLO

Ljubljana, 5. avgusta - Odstop Cinvena od nakupa Telekoma je slaba napoved za razvoj slovenskega telekomunikacijskega trga, slabo pa je vplival tudi na vrednost delnice Telekoma - ta je danes najnižja po letu 2003.

Delnica Telekoma Slovenije je namreč v današnjem trgovanju na Ljubljanski borzi potonila za 6,39 odstotka, na 87,99 evra. Še na začetku letošnjega leta se je njena vrednost gibala okoli 145 evrov.

Odstop Cinvena slaba napoved za razvoj slovenskih telekomunikacij

Ljubljana, 5. avgusta - Odstop Cinvena od nakupa Telekoma Slovenije in takojšnja napoved slednjega, da se namerava spustiti v bitko za srbski telekom, je po besedah predsednika sveta za elektronske komunikacije Dušana Cafa slaba napoved za razvoj slovenskega telekomunikacijskega trga.

Continue reading →

Vir: STA.

V državni lasti bo Telekom težko konkurenčen

Maribor, 27. junija - Predsednik sveta Agencije za komunikacijska omrežja RS Dušan Caf si težko predstavlja, da bi Telekom Slovenije v državni lasti dolgoročno ostal konkurenčen. Telekom nikoli ni bil dovolj samostojen in neodvisen od politike, da bi lahko naredil večji preboj, je v pogovoru za Večer dejal Caf.

Vprašanje, ali je Telekom v državni ali v zasebni lasti, na uporabnike po Cafovem mnenju nima vpliva. Uporabnikov tehnologija v resnici preveč ne zanima. Potrebujejo storitve in dobro uporabniško izkušnjo, pri tem pa lastništvo podjetja, ki jim to ponuja, ni pomembno, je dejal Caf, ki je tudi predsednik sveta Agencije za komunikacijska omrežja RS.

Kršijo zakon, nihče ne trzne

Aleš Lednik  •  Večer  •  Sobota, 27. 6. 2015

Ni se mogoče izogniti prodaji Telekoma. Če odmislite vso politično prtljago v tej zgodbi, kaj bi bilo z vidika uporabnikov najboljše, da ga prodamo, da ga obdržimo?

Vprašanje je, kaj uporabniki želijo in pričakujejo? Tehnologija jih v resnici preveč ne zanima. Potrebujejo storitve in dobro uporabniško izkušnjo, pri tem pa lastništvo podjetja, ki jim to nudi, ni pomembno. Ali je Telekom v državni ali v zasebni lasti, na uporabnike nima vpliva. Lastništvo je stvar interesa in politike države. Nekatere države lastništvo v telekomunikacijskih podjetjih ohranjajo, večina pa svoje cilje uspešno dosega prek regulacije. Evropske države so v devetdesetih, razen nekaj izjem, kot so Švica, Norveška ali Luksemburg, umaknile zaveze za državno lastništvo in nacionalne operaterje privatizirale. Danes jih le peščica ohranja več kot polovični lastniški delež, pa še te ga zmanjšujejo.

Na trgih, kjer je konkurenca, imajo uporabniki dobre izkušnje, ne glede na lastništvo telekomunikacijskih podjetij. Država lahko za razvoj infrastrukture skrbi z zagotavljanjem pogojev za postavitev konkurenčnih omrežij in z regulacijo. Povsem drugače je v nekaterih drugih infrastrukturnih dejavnostih. Povsem nerazumno bi bilo, če bi imeli vzporedna železniška, avtocestna ali energetska omrežja, ker so stroški previsoki in okoljski vplivi preveliki. ... continue reading → 

Da bi država kar tako ločila infrastrukturo? Takšnih primerov ni, razen v Avstraliji.

Maja Derčar  •  RTV Slovenije, MMC

Koalicijski partnerji naj bi se strinjali glede nadzorovanega poteka odprodaje državnih naložb. Ključna infrastruktura bi ostala v državni lasti, sicer pa bi presoja potekala od primera do primera.

V Stranki Mira Cerarja ponavljajo stališče, da bi država v Telekomu obdržala infrastrukturo in vlagala povsod, kjer je to potrebno, in v interesu celotne slovenske družbe, čeprav ni donosno. Morebitni zasebni vlagatelj pa bi vlagal tam, kjer bodo vlaganja donosna. Ali lahko to stališče ustavi prodajo Telekoma?

Ne obstaja samo en model privatizacije

Šest let po prvem neuspelem poskusu prodaje Telekoma Slovenije se zgodovina ponavlja. Nasprotovanje privatizaciji je bila ena osrednjih predvolilnih gospodarskih tem, zagovarjanje državnega lastništva pa je tudi tokrat prinašalo pozitivne politične točke. Privatizaciji nasprotujejo predvsem vplivne interesne skupine. Sindikati se bojijo izgube delovnih mest in nižanja pravic zaposlenih, domači dobavitelji izgube poslov, akademski lobi izgube virov financiranja za svetovalne in razvojne projekte in številne organizacije izgube sponzorskih sredstev. Nabiranje političnih točk na račun privatizacije se žal nadaljuje tudi pri sestavljanju nove vlade.