Pages

Friday, 22 November 2019

Mnenje o ostalih temah

41. redna seja SEK (22. november 2019)
Med ostalimi točkami, ki jih je obravnaval Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) na 41. redni seji in do katerih sem se v razpravi posebej opredelil, izpostavljam naslednje:
– tehnološko usklajenost za slepe na slabovidne,
– obveščenost potrošnikov pred sklepanjem pogodb,
– zagotavljanje storitev v sili,
– zagotavljanje primerjalnika ponudbe elektronskih komunikacijskih storitev.

Mnenje o preglednosti in objavi informacij

41. redna seja SEK (22. november 2019)
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: agencija) je marca 2019 objavila portal eAnalitik, ki je namenjen predstavitvi podatkov o slovenskem trgu elektronskih komunikacij. Agencija pa podatke še zmeraj objavlja v agregirani obliki in v obliki tržnih deležev. Svet za elektronske komunikacije (v nadaljevanju: SEK) je že v mandatu 2011–2016 opozoril agencijo in pristojno ministrstvo, da je opuščanje objave posamičnih podatkov nesprejemljivo, saj tovrstni podatki niso nikakršna poslovna skrivnost. Agencija se namreč ves čas izgovarja, da razčlenjenih podatkov ne more objavljati, ker jih zavezanci označujejo kot poslovno skrivnost.

Mnenje o poimenovanju in pristojnostih SEK-a

41. redna seja SEK (22. november 2019)
V razpravah Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) so bili večkrat podani predlogi za širitev njegovih pristojnosti in preimenovanje. Podobne predloge je predstavila Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža), ki sem jih komentiral v ločenem zapisu.

Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1) ne more širiti pristojnosti SEK-a izven področja, ki ga ureja. Podani predlogi odražajo nerazumevanje zakonskega okvira o elektronskih komunikacijah — tako slovenskega kot evropskega.

Mnenje o predlogih Mreže NVO-VID za novi zakon o elektronskih komunikacijah

41. redna seja SEK (22. november 2019)
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (v nadaljevanju: mreža) je na Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: SEK) naslovila svoje predloge v okviru priprave novega področnega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki jih je posredovala Ministrstvu za javno upravo. Objavljam komentar predlogov mreže.

Thursday, 14 November 2019

Reflections on my two years in SEEDIG

Two years ago, in November 2017, I was elected as a member of the Executive Committee of the South-Eastern European Dialogue on Internet Governance (SEEDIG).

I joined SEEDIG after finishing my mandate as chairman of the council of the national regulatory authority for communication networks and services and chairman of the national electronic communications council.

My mandate in SEEDIG began with the preparation of the SEEDIG plan, expansion of the network of partners and sponsors, and with preparations for the annual meeting that took place in Ljubljana, Slovenia, in 2018. The meeting was held under the honorary patronage of the President of the National Assembly of the Republic of Slovenia Dr Milan Brglez (now a member of the European Parliament) and supported by over 30 organisations. There were one-third more partner organisations than a year before and four times more local sponsors.

Saturday, 5 January 2019

Varuhi javnega interesa proti anonimnosti

V Sloveniji že dlje časa poteka javni diskurz o omejevanju svobode izražanja, spletnega komentiranja in anonimnosti. Evropsko poudarjanje, nemara celo napihovanje problema lažnih novic in dezinformacij je zagovornikom omejevanja svobode izražanja dalo nov zagon. A javne razprave zaznamuje odsotnost poglobljenih analiz in strokovnega premisleka. Nemalokrat se argumenti umikajo ideologiji. Razprave se selijo na družbena omrežja, kjer v ospredje stopajo mnenjski voditelji in prodajalci pozornosti. 

Podobno je (bilo) v razpravah o oglaševanju v medijih in pred tem o nevtralnosti interneta. Manj medijske pozornosti so bile deležne razprave o varstvu pravic uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev in o dostopnosti informacij in komunikacij za osebe z invalidnostmi. Poleg odsotnosti poglobljene strokovne razprave je za omenjena področja prav tako značilna tesna prepletenost nevladnega sektorja z oblastmi (v širšem smislu), ki je lahko ideološka ali interesna (npr. financiranje nevladnih organizacij), kar močno zaznamuje težnje po ohranjanju obstoječih položajev moči. 

Poglejmo primera spletne anonimnosti in odgovornosti spletnih posrednikov za komentarje.

Tuesday, 16 October 2018

Sporne frekvence za preizkušanje tehnologije 5G

Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora je potrdila, kar je bilo prvič razkrito v prispevku Afera Koprivnikar – BTC. Družba BTC ni izpolnjevala pogojev za dodelitev frekvenc za testiranje 5G tehnologije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ji je v nasprotju z zakonom dodelila frekvence za triletno obdobje. Razplet, v katerem se je nekdanji minister Boris Koprivnikar moral odreči dobro plačani službi izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC, ta pa je dan kasneje vrnila frekvence, kaže, da ne gre za nepomembno afero. Dodatno jo je zapletla odločitev Sveta Akos, ki je vladi brez ustrezne pravne podlage predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. 

Tuesday, 9 October 2018

Afera Koprivnikar – BTC

Slovenijo pretresa afera zaradi podelitve frekvenc družbi BTC za preizkušanje tehnologije 5G za obdobje treh let. Novinar Bojan Požar je objavil informacije o domnevnih nepravilnostih v zvezi s podelitvijo frekvenc le nekaj dni po tem, ko je nekdanji minister Boris Koprivnikar prek družbenih omrežij napovedal, da z oktobrom prevzema mesto izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. Kasneje je Požar razkril dodatne informacije, ki nakazujejo morebitne širše nepravilnosti pri politiki in regulaciji elektronskih komunikacij. V nadaljevanju osvetlimo nekatere vidike podeljevanja frekvenc in pokažemo, da gre za širši problem neprimernega vodenja državne digitalne politike.

Tuesday, 4 September 2018

Napovedana reforma avtorske zakonodaje bi lahko ogrozila svobodo izražanja in odprtost interneta

Evropski parlament bo 12. septembra na plenarnem zasedanju obravnaval in glasoval o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pred tem je na zasedanju 5. julija zavrnil kompromisni predlog, ki ga je na zasedanju 20. junija sprejel odbor Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. To je nasprotnikom direktive vlilo nekaj upanja, da bodo morda uspeli zaščititi pravice evropskih državljanov. Evropski poslanci pa so dobili dodatni čas za pripravo novih kompromisnih predlogov problematičnih členov.

Thursday, 21 June 2018

Nasprotovanje predlagani reformi evropske avtorske zakonodaje

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu.