Vrhovno sodišče je v nedavni sodbi z dne 8. 11. 2012 v
bistvenem delu ugodilo reviziji Telekoma Slovenije in spremenilo izpodbijano
sodbo z dne 18. 10. 2010, izdano v upravnem sporu zaradi obnove postopka
dodelitve radijskih frekvenc UMTS. Odpravilo je sklep agencije za pošto in
elektronske komunikacije (Apek) z dne 24. 6. 2010 in ji zadevo vrnilo
v ponovni postopek.
V navzkrižju z zakonodajo
Apek je pri podelitvi radijskih frekvenc UMTS v letih od
2007 do 2010 večkrat kršil zakonodajo. Nazadnje z izdajo sklepov, ki jih je
podpisal takratni vršilec dolžnosti direktorja Miha Krišelj, s katerima je
zavrgel predloga Telekom Slovenije in Si.mobila za obnovo postopka.
V Objektivu dne 6. 11. 2010 sem pisal o vplivu interesnih
omrežij, ki so ugrabila državo in Apek na področju politike in regulacije
elektronskih komunikacij. Razkritje neurejenega delovanja Apeka in njegovih
nestrokovnih odločitev je sprožilo žaljive odzive predstavnikov regulatorja, ki
ga je tedaj kot v.d. direktorja še vedno vodil sporno imenovani Krišelj. Sodba
vrhovnega sodišča potrjuje moje tedanje navedbe.
Nezakoniti postopki odnesli direktorja
Za osvežitev spomina podajam kratek potek
dogodkov. Pred novoletnimi prazniki leta 2007 je Apek v uradnem listu objavil
poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti v zvezi z nameravano
dodelitvijo radijskih frekvenc za mobilno telefonijo (UMTS/IMT-2000). Tedanji
direktor Simonič je poziv »pozabil« objaviti še na spletni strani Apeka, kot to
določa statut. Na poziv je prispela le ena prijava in Simonič je dne 8. 4.
2008, brez javnega razpisa, izdal odločbo Tušmobilu o dodelitvi in uporabi
omenjenih radijskih frekvenc.
Predloge za obnovo postopka, ki so jih maja 2008 vložili
Telekom Slovenije, Si.mobil in Debitel, je Apek dne 11. 6. 2008 zavrgel. Zaradi
tega so prizadete družbe zoper Apek sprožile spor na upravnem sodišču. Le-to je
dne 20. 10. 2009 odpravilo sklep Apeka ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje in
morebitno obnovo postopka. Po objavi sodbe je vlada direktorja Simoniča
razrešila.
Poskus vzpostavitve zakonitosti delovanja sprožil intervencijo politike
Dne 26. 11. 2009 je vlada za vršilca dolžnosti direktorja
Apeka, za obdobje enega leta, imenovala Dušana Schustra, do takrat dolgoletnega
svetovalca generalnega sekretarja ITU, specializirane organizacije Združenih
narodov za telekomunikacije, s sedežem v Ženevi. Schuster je dne 12. 3. 2010,
na osnovi razpoložljive dokumentacije in strokovne presoje ter v skladu s sodbo
upravnega sodišča, odločil, da obnovi postopek dodelitve radijskih frekvenc
UMTS.
Vlada je sredi postopka in brez pojasnila dne 13. 5. 2010,
imenovala novega »poslušnega« vršilca dolžnosti direktorja Miho Krišlja. Pri
tem je grobo kršila delovno zakonodajo, kar je v pravnomočni sodbi z dne 14. 7.
2011 potrdilo delovno in socialno sodišče. Krišelj, v letih 2007 in 2008
na Apeku zadolžen za izvedbo spornega postopka dodelitve radijskih frekvenc
UMTS, je po svojem imenovanju pohitel in dne 24. 6. 2010 izdal sklepa, s
katerima je ponovno zavrgel predloga Telekoma Slovenije in Si.mobila za obnovo
postopka. Pri tem je povsem prezrl odločitev zakonitega vršilca dolžnosti
direktorja Dušana Schustra, ki je obnovo postopka začel že v mesecu marcu
istega leta.
Telekom Slovenije in Si.mobil sta zoper nerazumen sklep
Apeka ponovno sprožila upravni spor, a ju je upravno sodišče dne 18. 11. 2011
presenetljivo (!) zavrnilo. Telekom Slovenije je zato na vrhovno sodišče vložil
predlog za revizijo sodbe upravnega sodišča. Vrhovno sodišče je v sodbi z dne
8. 11. 2012 reviziji Telekoma Slovenije v bistvenem ugodilo in zadevo vrnilo
Apeku v ponovni postopek. Prav tako je potrdilo, da je bila odločitev Apeka, s
katero je Krišelj zavrnil predlog za obnovo postopka, nezakonita.
V krempljih interesnih omrežij
Komisija za preprečevanje korupcije je že leta 2009 sprejela
mnenje, da so uradne osebe Apeka ravnale v nasprotju z veljavnimi predpisi in s
tem drugemu omogočile neupravičeno korist. Sledile so obsežne kriminalistične
preiskave. Vloženih je bilo sedem kazenskih ovadb, ki pa do danes niso doživele
sodnega epiloga.
Prizadeti operaterji so morali uporabiti vsa razpoložljiva
pravna sredstva, da so po petih letih dočakali zadoščenje pravici. So jo res?
Nestrokovno ravnanje Apeka in njegove sporne odločitve še naprej upočasnjujejo
razvoj trga elektronskih komunikacij, zmanjšujejo regulativno predvidljivost in
interes za naložbe operaterjev v gradnjo ali obnovo infrastrukture.
Apek mora slediti načelom preglednosti, objektivnosti,
nediskriminacije in sorazmernosti. Zakonodaja mu sicer zagotavlja
neodvisnost, toda Apek in njegovi funkcionarji morajo ne le nenehno skrbeti za
to, da so dejansko neodvisni, ampak morajo tudi dajati videz neodvisnosti od
vplivov politike, industrije in drugih zasebnih interesov. V svojih odločitvah
morajo biti suvereni in kredibilni, brez kakršnegakoli suma korupcije.
Sodbo vrhovnega sodišča lahko razumemo kot zadnje opozorilo,
da se regulacije nevešči direktor, ki ga je imenovala ista vladna ekipa kot
Krišlja, končno odloči za preglednost delovanja javne agencije. Svojo prvo
priložnost za pregledno delovanje pri podelitvi frekvenc UMTS je žal zamudil.
Sodbo vrhovnega sodišča, ki jo je prejel že 28. 11. 2012, je javnosti preprosto
zamolčal.
(Prva objava: Ugrabljeni regulator elektronskih komunikacij, Dnevnikov objektiv, 23. februar 2013; dodani so mednaslovi.)
