Upravno sodišče potrdilo Telekomovo zlorabo pri prodaji ADSL

Prejšnji teden je Telekom Slovenije objavil novico, da je Upravno sodišče v sodbi, opr. št. I U 1871/2013-30, izdani 9. decembra 2014, potrdilo odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), opr. št. 3072-2/2004/132, z dne 25. oktobra 2013, v kateri je ta ugotovila, da je Telekom od 1. decembra 2002 do 5. septembra 2005 zlorabljal prevladujoč položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom prek bakrenega omrežja v Republiki Sloveniji. 

ITU Plenipot: bliža se zaključek konference

Na Plenipot konferenci visokih pooblaščencev držav članic ITU v južnokorejskem Busanu se bližamo sklepnemu dejanju. V petek bo potekalo podpisovanje usklajenih resolucij, ki so bile na plenarnem zasedanju potrjene z aklamacijo. Na tokratni konferenci ITU je bilo manj  “vroče” kot pred dvema letoma na konferenci WCIT v Dubaju, a tudi tokrat ni šlo brez radikalnih predlogov, povezanih z upravljanjem interneta.

Slovenci v ITU, specializirani agenciji Združenih narodov za informacijske in komunikacijske tehnologije, nimamo predstavnikov na vidnejših mestih. Pravzaprav jih sploh nimamo. Imeli smo priložnost, da kandidiramo za vidnejša mesta, a politika morebitne kandidature ni podprla. Brez tovrstne podpore uspeh v mednarodnih organizacija ni mogoč, na kar je v zahvalnem govoru ob izvolitvi posebej izpostavil novi generalni sekretar Kitajec Houlin Zhao, ki bo vodenje ITU prevzel z novim letom.

Houlin Zhao izvoljen za naslednjega generalnega sekretarja ITU

Houlin Zhao je bil na konferenci visokih pooblaščencev (angl. Plenipotentiary Conference) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) v Busanu v Republiki Koreji izvoljen za naslednjega generalnega sekretarja organizacije. ITU, ki je specializirana agencija Združenih narodov za informacijske in komunikacijske tehnologije, s to izvolitvijo pričenja novo poglavje v svoji zgodovini. 

Zhao bo štiriletni mandat nastopil s 1. januarjem prihodnje leto in bo lahko po poteku mandata enkrat ponovno izvoljen. Pred tem je bil dva mandata namestnik generalnega sekretarja. Prvič je bil izvoljen na konferenci visokih pooblaščencev v turški Antaliji novembra 2006 in za drugi štiriletni mandat v mehiški Guadalajari oktobra 2010. 

Poziv SIF slovenski delegaciji na konferenci ITU v Busanu

Danes se je v južnokorejskem Busanu pričela konferenca visokih pooblaščencev držav članic Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU Plenipotentiary Conference 2014). Konference na tej ravni ITU organizira vsaka štiri leta in so eden najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Prvo takšno srečanje je bilo v Franciji leta 1865, letošnja konferenca pa je 19. po vrsti. Konference v Busanu se bo v času od 20. oktobra do 7. novembra udeležilo prek 3.000 delegatov iz 193 držav ter skoraj 600 lokalnih in mednarodnih medijev. Delegati bodo določili splošne politike ITU, sprejeli štiriletni strateški in finančni načrt, izvolili vodstvo ITU ter člane sveta (angl. Council) in odbora za radijsko regulativo (angl. Radio Regulations Board). Med resolucijami, ki določajo politike razvoja, o katerih bodo delegati razpravljali in odločali na konferenci, so tudi takšne, ki bodo lahko pomembno vplivale na prihodnji razvoj interneta. 

Paketna prodaja ISDN in ADSL, zgodba še ni končana

Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je konec januarja javno objavila odločbo, ki jo je sicer izdala že lanskega oktobra in v kateri je ponovno ugotovila, da je Telekom Slovenije zlorabljal prevladujoči položaj s tem, ko je na medoperaterskem trgu internetnim ponudnikom pogojeval priključitev ADSL s predhodnim zakupom priključka ISDN. Zloraba je prizadela vse uporabnike interneta, ki so morali hkrati s širokopasovnim dostopom do interneta pri Telekomu zakupiti še priključek ISDN.

Ugrabljeni regulatorji

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo?

Škodljivo zavlačevanje pri mobilnih širokopasovnih storitvah

Evropska komisija je ta teden sporočila svojo odločitev, s katero je zavrnila prošnjo Slovenije za odlog uporabe frekvenčnega pasu 800 MHz za brezžične širokopasovne povezave. Skladno z evropskim večletnim programom politike radijskega spektra, sprejetim 14. marca 2012, bi Slovenija postopek odobritve za uporabo tega frekvenčnega pasu morala izpeljati do 1. januarja 2013. Po sedanjih načrtih agencije se komercialna uporaba verjetno ne bo pričela pred letom 2015. Ob zapletih v postopku odobritve, s katerim se omogoči uporaba pasu za elektronske komunikacijske storitve, ki niso radiodifuzija, pa se lahko komercialna uporaba pomakne še bolj v prihodnost.

Ključne tožbe proti Telekomu v rokah ene sodnice

V današnji izdaji Dnevnika novinar Tomaž Modic piše o spremembi, ki se je zgodila v vodenju sodnih postopkov v odškodninskih tožbah proti Telekomu Slovenije, zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. Vodenje postopkov v štirih največjih tožbah, v katerih konkurenčni operaterji od Telekoma Slovenije zahtevajo plačilo skupno več kot 400 milijonov evrov odškodnine, je prevzela ljubljanska okrožna sodnica Lidija Smolar.

Po objavi prispevka sredi aprila, je Okrožno sodišče v Ljubljani v začetku maja s spremembo razporeda sodnikov za leto 2013 oblikovalo specializirano skupino sodnikov, ki se bodo ukvarjali izključno s spori na področju varstva konkurence. Odločitev o oblikovanju specializirane skupine je morda korak v pravo smer, saj se bodo sodniki lahko specializirali in ciljno usposabljali. To bi lahko omogočilo tudi hitrejše in kakovostnejše sojenje. 

Elektronske komunikacijske storitve in oprema za invalide

Na osnovi 5. točke drugega odstavka 115. člena in 135. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 109/2012; ZEKom-1), sledeč dopolnitvi člena 7 in členu 23a Direktive 2009/136/ES ter ugotovitvam združenja evropskih regulatorjev BEREC, je treba dopolniti Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide (Ur.l. RS, št. 92/2010).

Dosedanja Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide predpisuje le ukrepe za izvajalca univerzalne storitve. Na osnovi 135. člena ZEKom-1, sledeč členu 23a Direktive 2009/136/ES, pa bi določene tehnične in funkcionalne zahteve glede ukrepov za končne uporabnike invalide lahko naložili tudi ostalim izvajalcem elektronskih komunikacijskih storitev. S tem bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili enakovreden dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden dostopu večine končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.

Skladno s tem se Vladi Republike Slovenije pri pripravi Uredbe o ukrepih za končne uporabnike invalide ni treba omejiti zgolj na izvajalca univerzalne storitve, ampak bi določene ukrepe (vezane na določene storitve ali ponudnike storitev) lahko predpisala tudi za druge izvajalce elektronskih komunikacijskih storitev.

Varstvo konkurence v zasebnem interesu ali v interesu države?

Telekom – nepremagljiva državna trdnjava

Okrožno sodišče v Ljubljani je prejšnji mesec razglasilo sodbo, s katero je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek operaterja T-2 proti Telekomu Slovenije v višini sto trideset milijonov evrov. T-2 je vložil tožbo že pred šestimi leti zaradi domnevnih protikonkurenčnih dejanj Telekoma Slovenije, ki naj bi mu preprečevala uspešen vstop na trg internetnih storitev. Glavna obravnava se je začela šele letos januarja, vendar se je končala v pičli uri in pol, tako da je bila sodba pričakovana. Sodnica si na obravnavi sploh ni zastavila vprašanja, ali so obtožbe o telekomovih zlorabah prevladujočega položaja utemeljene, ampak je najprej preverjala, ali je T-2 predložil dovolj dokazov za izračun škode. Ker po njenem mnenju za dober kubični meter dokumentov ni bilo dovolj, je postopek zaključila, ne da bi T-2 dala priložnost, da dokaze ustrezno dopolni. Ob takšnem zaključku postopka, v katerem sta sprti stranki v šestih letih priprav skupaj napisali skoraj tri tisoč strani vlog in sodišču predložili prek pet tisoč dokaznih listin, se upravičeno zastavlja vprašanje, kdo je večji nasprotnik konkurence, telekom ali zakon o pravdnem postopku in slovenska sodišča? Ali pa ne gre morda za usklajeno delovanje?

Telekom ni kriv?

Telekomovo vodstvo vztrajno zatrjuje, da spoštuje slovensko zakonodajo in da ne krši konkurenčnih pravil. A dejstva govorijo drugače. Telekomovi konkurenti se že od leta 1996 borijo proti njegovim zlorabam prevladujočega položaja. V petnajstih letih je bilo proti telekomu pri javni agenciji za varstvo konkurence (prej urad) uvedenih vsaj ducat postopkov. Agencija pri obravnavanju telekomovih domnevnih zlorab ni bila posebej zavzeta, saj so postopki ugotavljanja kršitev vselej trajali dlje, kot je predpisovala zakonodaja, a je vendarle izdala nekaj odločb.

Ugrabljeni regulator

Vrhovno sodišče je v nedavni sodbi z dne 8. 11. 2012 v bistvenem delu ugodilo reviziji Telekoma Slovenije in spremenilo izpodbijano sodbo z dne 18. 10. 2010, izdano v upravnem sporu zaradi obnove postopka dodelitve radijskih frekvenc UMTS. Odpravilo je sklep agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) z dne 24. 6. 2010 in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek.

V navzkrižju z zakonodajo

Apek je pri podelitvi radijskih frekvenc UMTS v letih od 2007 do 2010 večkrat kršil zakonodajo. Nazadnje z izdajo sklepov, ki jih je podpisal takratni vršilec dolžnosti direktorja Miha Krišelj, s katerima je zavrgel predloga Telekom Slovenije in Si.mobila za obnovo postopka.

V Objektivu dne 6. 11. 2010 sem pisal o vplivu interesnih omrežij, ki so ugrabila državo in Apek na področju politike in regulacije elektronskih komunikacij. Razkritje neurejenega delovanja Apeka in njegovih nestrokovnih odločitev je sprožilo žaljive odzive predstavnikov regulatorja, ki ga je tedaj kot v.d. direktorja še vedno vodil sporno imenovani Krišelj. Sodba vrhovnega sodišča potrjuje moje tedanje navedbe.

Telekom izgubil v boju za znamko centreks

Okrožno sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 12. februarja 2013 zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije, d. d., ki je družbi T-2, d. o. o., očitala protipravno uporabo imena in znaka centrex. V lastni analizi spora smo takšen razplet napovedali. Sodni izvedenec je na zadnji obravnavi namreč potrdil, da je centreks (angl. centrex) generično ime, ki se v uradnih, strokovnih in drugih komunikacijskih sporočilih uporablja kot oznaka za vrsto telekomunikacijske storitev, ki pojasnjuje funkcionalnost zasebne telefonske centrale v omrežju posameznega telekomunikacijskega ponudnika.

Družba T-2 je na svojih spletnih straneh uporabila znak IP centrex za lastne storitve in v tabeli objavila primerjavo s ponudbo družbe Telekom Slovenije, ki jo je trgu ponujala pod blagovno znamko centreks. Telekom Slovenije, ki je zakoniti imetnik znamke centreks, je v tem gospodarskem sporu družbi T-2 očital nelojalno uporabo imena centrex z obrazložitvijo, da je ime te znamke preveč podobno imenu opreme njegove znamke ter da je družba T-2 z opisom te storitve zavajala potrošnike glede izvora blaga. Telekom Slovenije je za to zahteval odškodnino v višini 3,2 milijona evrov, kar skupaj z obrestmi od leta 2006 znaša 4,2 milijona evrov.

Telekom v boju za znamko centreks

V četrtek, 17. 1. 2013, se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava v zadevi Telekom Slovenije, d.d., proti T-2, d.o.o., (opr. št. IV Pg 1834/2011) zaradi prepovedi kršitve znamk centreks in Telekom Slovenije ter dejanj nelojalne konkurence. Gre za ponovno obravnavo iste zadeve, potem ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 29. 3. 2011 delno ugodilo reviziji, ki jo je v tej zadevi vložil Telekom Slovenije (Sodba in sklep III Ips 30/2010). Sodbo pričakujemo v tridesetih dneh.

Ozadje neuspeha WCIT

Svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT), ki je med 3. in 14. decembrom 2012 potekala v Dubaju v organizaciji Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), predstavlja največji neuspeh v zgodovini ITU. Svet je razdelila v dva tabora z različnimi pogledi na prihodnost interneta. Zaključne dokumente konference je podpisalo le 89 držav. Za 55 držav so bili bodisi nesprejemljivi ali pa so si vzele čas, da jih podrobneje preučijo.

ITU v politični bitki za nadzor interneta

Posodobitev mednarodnih telekomunikacijskih pravil (ITR) in prilagoditev internetni dobi je ITU soočila s sodobno realnostjo, s katero se okorela organizacija ni sposobna spoprijeti. Spreminjanje ITR so mnogi videli kot poskus uzakonitve nadzora interneta pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN), ki bi uvedel večji državni nadzor nad internetom ter ogrozil svobodo izražanja in zasebnost na svetovnem spletu.

Objavljen novi zakon o elektronskih komunikacijah

V Uradnem listu RS št. 109/2012 z dne 31. decembra 2012 je objavljen novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Zakon stopi v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu.

Sprejet nov zakon o elektronskih komunikacijah

Državni zbor je v okviru 9. redne seje dne 20. decembra 2012 s 73 glasovi za in 3 proti sprejel nov zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske zakonodaje s področja elektronskih komunikacij. 

Slovenija je s prenosom  krepko zamujala. Rok za prenos sprememb evropske zakonodaje se je iztekel 25. maja 2011. Evropska komisija je na pristojnem evropskem sodišču dne 3. in 4. septembra 2012 proti Republiki Sloveniji vložila dve tožbi (C-407/12, C-406/12). V vsaki izmed tožb je Komisija sodišču predlagala, da Republiki Sloveniji zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(3) PDEU naloži plačilo denarne kazni v znesku 6.531,84 evrov na dan (skupaj 13.063,68 evrov), šteto od dneva razglasitve sodbe.

Pristojno ministrstvo je zakon pripravljalo skoraj tri leta. V tem času je bilo opravljenih več javnih obravnav, v katerih je zainteresirana javnost lahko podala svoja mnenja. Strokovne službe so imele zahtevno nalogo in upamo lahko, da so jo dobro opravile.

Svet za elektronske komunikacije je bil med najaktivnejšimi predlagatelji pripomb v času priprave in sprejema ZEKom-1. Strokovne službe so večino njegovih predlogov upoštevale.  Kljub temu so ostala področja, ki jih pripravljavec zakona ni želeli spreminjati. Med njimi izpostavljamo nevtralnost interneta, pomanjkljiv nadzor nad delom regulatorja ter neustrezno urejeno vodenje in odločanje regulatorja.

Zaključek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se je v Dubaju zaključila svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT). Sprejeta so bila prenovljena mednarodna telekomunikacijska pravila (ITR). Končno besedilo pogodbe je podpisalo 89 od 144 prisotnih delegacij držav članic ITU. Prvič v zgodovini ITU se je zgodilo, da je končne dokumente konference podpisalo manj kot petdeset odstotkov držav članic. Še dva dni pred zaključkom je obstajala realna možnost za dosego konsenza, ki jo je razblinilo izsiljeno glasovanje o preambuli in kasneje še internetni resoluciji.

Opredelitev držav do ITR:
črno obarvane države: so podpisale;
rdeče obarvane države: niso podpisale;
sivo obarvane države: niso na seznamu ITU.

Zanimiva je vzporednica s svetovno konferenco o telegrafiji in telefoniji WATTC-88 v Melbournu leta 1988. Tudi takrat so bila velika razhajanja med državami in je bilo soglasje doseženo šele na zadnjem plenarnem zasedanju. Ko pa dogovor bil dogovor dosežen, so vse države članice ITU s pooblastili zaključne dokumente konference tudi podpisale. Do danes ga je ratificiralo 178 držav.

Med 55 državami, na čelu z Združenimi državami Amerike, ki končnih dokumentov niso podpisale, je kar 31 od skupno 34 članic OECD in vse članice Evropske unije. Konferenca, ki si je deklarativno prizadevala za zmanjševanje digitalnega razkoraka, je prinesla novo delitev sveta. Države članice, ki so izrazile zadržke in končnih dokumentov konference niso podpisale, lahko pogodbo kasneje kljub temu ratificirajo. Možnosti, da bi si večina držav premislila in pogodbo vendarle ratificirala, so v tem trenutku majhne. Mnogo bolj verjetno je, da se bo WCIT v zgodovino zapisal kot neuspel poskus sprememb mednarodnih telekomunikacijskih pravil in kot polom tako v političnem kot tudi tehničnem smislu.

V Dubaju začetek svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah

Danes se v Dubaju pričenja svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah (angl. World Conference on International Telecommunications – WCIT-12), ki bo trajala do 12. decembra. Svetovno konferenco organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza (angl. International Telecommunications Union – ITU), ki je specializirana agencija Združenih narodov.

Namen konference WCIT je prenoviti Mednarodna telekomunikacijska pravila (angl. International Telecommunications Regulations – ITR), sprejeta na svetovni konferenci uprav za telegrafijo in telefonijo (angl. World Administrative Telegraph and Telephone Conference) v Melbournu leta 1988 (WATTC-88). V veljavo so stopila leta 1990.

Svet EU sprejel predlog skupnih stališč EU za WCIT

Svet EU za zunanjo politiko je na zasedanju dne 29. novembra 2012 sprejel predlog skupnih stališč EU za WCIT-12. Primarni cilj EU glede WCIT-12 je zagotoviti, da bi spremembe ITR prispevale k razvoju informacijske družbe v korist vseh državljanov in uporabnikov telekomunikacijskih storitev po vsem svetu, še posebej uporabnikov v EU, skladne pa naj bi bile tudi s politiko in zakonodajo EU.

V okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki organizira WCIT-12, glasujejo države članice ITU. Ker EU ne more glasovati, so stališča Sveta navodila državam članicam EU, kako naj bi ravnale na WCIT in pripravljalnih sestankih glede sprememb ITR. Namen sprejema skupnih stališč je oblikovati in zastopati enotno stališče EU.

EU je glede WCIT in pripravljalnih sestankov za spremembe ITR zavzela naslednje stališče:

• ne podpira nobenih sprememb, ki so v nasprotju z zakonodajo EU ali uvajajo obveznosti za operaterje, ki presegajo obveznosti po obstoječi zakonodaji EU. Zavzema se za spoštovanje suverenosti držav članic EU in kot nacionalne zadeve izpostavlja kibernetsko kriminaliteto, vsebino, nacionalno varnost in obrambo;
• zavzema se za predloge, ki ohranjajo strateško, visoko raven ITR in tehnološko nevtralnost ter nasprotuje predlogom, po katerih bi priporočila ITU postala obvezujoča za države članice in operaterje;
• podpira predloge, ki ohranjajo obstoječi obseg ITR in mandat ITU ter nasprotuje predlogom za razširitev obsega na področja, kot so usmerjanje internetnega prometa ali zadeve, povezane z vsebino;
• podpira predloge, ki spoštujejo človekove pravice v povezavi z mednarodnimi telekomunikacijami ter zasebnost in varstvo osebnih podatkov v komunikacijah, skladno s politiko in zakonodajo EU;
• podpira ukrepe, ki spodbujajo večje mednarodno sodelovanja glede varnosti omrežij, ki se uporabljajo za mednarodni telekomunikacijski promet;
• podpira ukrepe za večjo konkurenčnost, ki prispevajo k nadaljnjemu nižanju in večji preglednosti cen mednarodnega telekomunikacijskega prometa, ki se oblikujejo v komercialnih pogajanjih na prostem in poštenem trgu;
• ne podpira predlogov za ustanovitev, v okviru ITU, mehanizmov za reševanje sporov med operaterji, ker po njenem mnenju takšni mehanizmi niso potrebni;
• podpira predloge za zaračunavanje pomorskih komunikacij na ekonomsko učinkovit način.

Delegacije držav članic EU, ki bi podpisale končno besedilo sporazuma, bi morale podati izjavo, da bo bodo ITR uporabljale skladno z obveznostmi iz Pogodbe o ustanovitvi EU.

Evropski parlament sprejel resolucijo o WCIT in spremembi ITR

Na zasedanju dne 22. novembra 2012 je Evropski parlament sprejel resolucijo o bližnji svetovni konferenci o mednarodnih telekomunikacijah (WCIT), s katero je pozval Svet Evropske unije in Evropsko komisijo, da zagotovita, da bodo kakršnekoli spremembe mednarodnih telekomunikacijskih pravil (ITR) skladne s pravnim redom Evropske unije (EU). Zavzel se je za internet kot javni prostor, kjer se spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svoboda izražanja in združevanja, ter zagotavlja spoštovanje načel svobodnega trga, omrežne nevtralnosti in podjetništva.

Evropski parlament je izrazil obžalovanje zaradi pomanjkanja preglednosti in možnosti sodelovanja v pogajanjih za WCIT, še zlasti zato, ker bi rezultati konference lahko občutno vplivali na javni interes.

V resoluciji je izrazil zaskrbljenost glede morebitnih sprememb, ki bi vplivale na internet. Po mnenju Evropskega parlamenta Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) ali katerakoli posamezna, centralizirana institucija ni primeren organ za uveljavljanje regulativnih pristojnosti glede upravljanja interneta ali internetnih prometnih tokov. Poudaril je, da bi nekateri predlogi sprememb ITR imeli negativen vpliv na internet, njegovo arhitekturo, delovanje, vsebino in varnost, poslovne odnose in upravljanje ter na prost pretok informacij na spletu. Po mnenju parlamenta bi, na osnovi nekateri predlogov, ITU lahko prevzel upravljanje določenih vidikov interneta, ki bi ukinili obstoječi deležniški model upravljanja interneta od spodaj navzgor. Izrazil je skrb, da bi takšni predlogi lahko izrazito negativno vplivali na razvoj in dostop do spletnih storitev za uporabnike ter razvoj celotne digitalne ekonomije. Zavzel se je za deležniški model upravljanja interneta in s tem povezanih regulativnih zadev. Nadalje se je zavzel za ohranitev svobodnega in odprtega interneta ter izrazil nasprotovanje predlogom za uvedbo novih mehanizmov zaračunavanja storitev, ki bi lahko resno ogrozili odprto in konkurenčno naravo interneta, povzročili povišanje cen ter ovirali inovacije in omejili dostop do spleta.

Evropski parlament se je zavzel za ohranitev obstoječega obsega ITR in mandata ITU. Izrazil je nasprotovanje predlogom, ki bi pomenili širitev obsega na področja kot je internet, vključno z domenskim prostorom, dodeljevanjem IP naslovov, usmerjanjem internetnega prometa ali zadevami, povezanimi z vsebino.

Države članice je pozval, da preprečijo kakršnekoli spremembe ITR, ki bi ogrozile odprtost interneta, omrežno nevtralnost, obstoječa načela povezljivosti med konci, obveznosti univerzalne storitve in participativno upravljanje, sedaj zaupano različnim akterjem, kot so vlade, nadnacionalne institucije, nevladne organizacije, velika in mala podjetja, tehnološka skupnost ter internetni uporabniki in potrošniki.

Parlament je pozval Evropsko komisijo, da v imenu EU prevzame koordinacijo pri pogajanjih o spremembah ITR, pri čemer naj upošteva mnenja različnih deležnikov in sledi primarnemu cilju, da se zagotovi in ohrani odprtost interneta ter varovanje pravic in svoboščin uporabnikov interneta na spletu. Spomnil je na pomen varovanja robustnosti obstoječega interneta brez zagotavljanja kakovosti storitev (angl. best-effort internet), krepitve inovacij in svobode izražanja, zagotavljanja konkurence in preprečevanja nove digitalne ločnice. Poudaril je tudi, da naj bi v ITR zapisali, da so priporočila ITU nezavezujoči dokumenti, ki spodbujajo dobre prakse.