Vlada je na seji 26. maja sprejela novelo zakona o državni upravi, ki med drugim predvideva prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. Po seji vlade sta ministra Maja Makovec Brenčič in Boris Koprivnikar na novinarski konferenci podala skopa pojasnila. Skrbno sta pazila, da ne bi povedala preveč. A prav zaradi tega, kar sta zamolčala, je njuna odločitev razjezila del strokovne javnosti, nevladnih organizacij in podjetij.Pojasnila obeh ministrov
Ministrica je povedala, da se s prenosom jasno razmejujejo pristojnosti in dviguje učinkovitost izvajanja procesov. Vse aktivnosti naj bi se tako izvajale bolj učinkovito, transparentno in obvladljivo. Lažje naj bi bilo tudi komuniciranje z vsemi deležniki, zainteresiranimi za delovanje in sodelovanje v digitalnem prostoru, od javnega do zasebnega sektorja in nevladnih organizacij.
Arnes kot mreža, ki podpira izobraževalni in znanstveno-raziskovalni del, naj bi po ministričinih besedah ostal na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, saj je neposredno vpet v vsakodnevno delovanje izobraževalnih in znanstvenih zavodov.
Minister je njene navedbe podkrepil. Dejal je, da se s prenosom zaokrožuje celotno področje in da bo (vlada) lahko delovala bolj učinkovito. Slovenija naj bi s tem povzela podobno ureditev, kot jo ima Estonija, ki je po ministrovih besedah najbolj učinkovita informacijska država.
Kaj je zamolčala ministrica?
Področje informacijske družbe je v zadnjem obdobju delovalo neučinkovito in neuspešno. Ministrica področju ni posvečala ustrezne pozornosti. Odsotnost vodenja bi lahko rešila z državnim sekretarjem, ki bi pokrival zgolj to področje in bi se mu lahko v celoti posvetil. Vendar rešitev v tej smeri ni iskala.
Težav, ki so se nakopičile zaradi odsotnosti vodenja, je toliko, da jih do konca mandata sedanje vlade ni mogoče v celoti rešiti. Razmere na področju regulacije so slabe. Ministrstvo ponovno ni pravočasno pripravilo novele zakona o elektronskih komunikacijah, s katerimi bi v slovenski pravni red preneslo evropsko zakonodajo. Še huje je, da ni pripravilo niti zakonskih sprememb, s katerimi bi odpravilo pravne nejasnosti v zakonu in prispevalo h krepitvi zaupanja v regulacijo.
Ministrica je povedala, da Arnes ostaja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ob tem je zamolčala, da le tisti del, ki se nanaša na podporo šolstvu in znanosti. Pristojnosti za naloge, ki jih Arnes izvaja na področju informacijske družbe, naj bi se prenesle na ministrstvo za javno upravo. S tem se odpira možnost, da se Arnesu tudi odvzame del nalog. Krnitev njegovih nalog bi lahko negativno vplivala na podporo delovanju temeljne informacijske infrastrukture na področju izobraževanja, raziskovanja, znanosti in kulture.
Z nepremišljenimi političnimi odločitvami bi lahko celo izgubili javni zavod, ki je bil eden glavnih akterjev razvoja informacijske družbe v vsem obdobju samostojne Slovenije.
Z nepremišljenimi političnimi odločitvami bi lahko celo izgubili javni zavod, ki je bil eden glavnih akterjev razvoja informacijske družbe v vsem obdobju samostojne Slovenije.
Kaj je zamolčal minister?
Minister je bil manj prepričljiv. Državne informatike ne obvladuje in zadeve mu uhajajo izpod nadzora. Stanje na tem področju je po mnenju sogovornikov blizu katastrofe. S prenosom direktorata za informacijsko družbo si minister obeta dodatne evropske milijone za »svoje« projekte, ki bi bili sicer namenjeni drugim področjem informacijske družbe. Zaradi njegovih prizadevanj za čim hitrejšo centralizacijo državne infrastrukture bodo trpele regije, podeželje in nevladni sektor.
Minister se sklicuje na Estonijo. Pravi, da vlada z združitvijo obeh področij posnema to baltsko državo. Minister ob tem ni omenil, da Estonija sploh nima ministrstva za javno upravo. Informacijsko družbo ima umeščeno v ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije, ki se ukvarja z načrtovanjem in izvajanjem 12 različnih strategij, osredotočenih na gospodarski razvoj države.
Za razliko od ministrstva za javno upravo, se estonsko ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije operativno ne ukvarja z državno informatiko, ampak z vodenjem politike informacijske družbe. Naloge razvoja in upravljanja nacionalnega informacijskega sistema izvaja estonska državna agencija, uprava za informacijski sistem.
Minister tudi ni povedal, da estonski informacijski sistem temelji na drugačni paradigmi kot njegov državni računalniški oblak.
Minister tudi ni povedal, da estonski informacijski sistem temelji na drugačni paradigmi kot njegov državni računalniški oblak.
Odsotnost večdeležniškega dialoga o informacijski družbi
V slovenski vladi med ministri ni sodelovanja, potrebnega za izvedbo digitalne transformacije. S prenosom direktorata se to ne bo spremenilo. Prej lahko pričakujemo nasprotno, da se bo dosedanje centralizirano in avtokratsko vodenje državne informatike nadaljevalo in še okrepilo.
Manjka dialog s stroko, neodvisno od glavnih dobaviteljev ministrstva za javno upravo, in drugo zainteresirano javnostjo. Zato s prenosom direktorata tudi ni pričakovati izboljšanja, navkljub morebitni navidezni pripravljenosti za dialog. Na dogajanje v ozadju lahko sklepamo, če si pogledamo načrte za ustanovitev digitalne koalicije. Vlada je že aprila 2014 pooblastila ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da vzpostavi digitalno koalicijo, ki ga ministrica vse do danes ni izvršila.
Glavni cilj digitalne koalicije je izboljšanje digitalnih veščin prebivalstva ter usmerjanje mladih v poklice na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Ministrica za izobraževanje bi lahko bila glavna akterka digitalne koalicije. Po dveh letih neaktivnosti pa pravi, da bo z umestitvijo informacijske družbe na ministrstvo za javno upravo lažje komuniciranje in sodelovanje z vsemi deležniki. Šele s tem naj bi bili vzpostavljeni pogoji za uspešno vzpostavitev digitalne koalicijo. V resnici bo digitalna koalicija sedaj lahko zaživela, ker jo bodo usmerjali »pravi« akterji, torej tisti deležniki iz akademskih in gospodarskih krogov, ki že ves čas usmerjajo razvoj državne informatike in predvsem uspešno črpajo milijone iz državnega proračuna.
Krnitev zaupanja v Arnes bo prizadela uporabnike
Interesne skupine dobaviteljev ministrstva za javno upravo si že vrsto let prizadevajo, da bi oslabile Arnes. Prizadevajo si za zmanjšanje njegovih pristojnosti ali kar celoten prevzem njegovih nalog. Vse vlade doslej so se tovrstnim pritiskom uspešno zoperstavile. Povezanost obeh ministrov z industrijo in njuna pragmatičnost pa predstavlja doslej največjo grožnjo za nadaljnji obstoj Arnesa.
V razlagi novele zakona o državni upravi sta ministra namerno nejasno opredelila Arnesov prihodnji status. Na ministrstvo za javno upravo se namreč prenaša področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij. Sprememba Arnesovega statusa pa se omenja le v razlagi zakona, kjer piše, da naloge s področja delovanja javnega zavoda Arnes ostanejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, razen v delu, ki se nanaša na področje informacijske družbe.
To je popolno sprenevedanje. Celotno delovanje Arnesa je na področju informacijske družbe, zato bi vsaka delitev njegovih nalog med obe ministrstvi vplivala na celotno delovanje javnega zavoda. Čeprav Arnes res deluje na področju informacijske družbe, njegove naloge ne sodijo v domeno delovanja direktorata za informacijsko družbo. Vlada je Arnes ustanovila leta 1992 in ga umestila na področje znanosti. Podobno so akademske mreže umeščene v drugih evropskih državah. Tovrstna umestitev je Arnesu omogočala neodvisno in nevtralno delovanje.
Politika je Arnesu doslej omogočala neodvisnost, zaradi katere se je javni zavod razvil v enega strokovno najkompetentnejših akterjev pri razvoju in uvajanju novih IKT v državi. Slovenska akademska in raziskovalna mreža je ena najodličnejših v Evropi. Korist od neodvisnega, strokovno kompetentnega in močnega Arnesa imajo vsi deležniki na področju informacijske družbe. Neodvisno in nevtralno držo Arnesu priznavajo vsi deležniki, tudi gospodarski, ki z njim sodelujejo pri upravljanju in delovanju interneta. Zaradi prispevka k razvoju Slovenije si je Arnes prislužil visoko državno priznanje, ki mu ga je podelil predsednik države Borut Pahor.
Umestitev dela Arnesovih nalog pod okrilje ministrstva za javno upravo bi zavodu odvzela možnost neodvisnega delovanja in okrnila njegovo vlogo pri razvoju informacijske družbe v Sloveniji. Naloge, ki jih Arnes opravlja na področju upravljanja centralnega internetnega vozlišča SIX, so bile dogovorjene z akterji na trgu, neodvisno od države. Tudi pri opravljanju domenskega strežnika je pomembna Arensova neodvisnost od politike. Ta naloga se koncesijsko lahko prenese nanj, upravljanje pa mora potekati kot večdeležniško sodelovanje, neodvisno od Arnesovih temeljnih dejavnosti. Kakršnokoli poseganje politike na to področje bi okrnilo zaupanje, ki ga je Arnes pridobil v dveh desetletjih in pol.
Odločitve po meri lobijev in v nasprotju z javnim interesom
V času, ko je Arnes gradil svoje kompetence in postal vodilni center znanja v Sloveniji na področju IKT, je ministrstvo za javno upravo pod vplivom akademskih in strokovnih lobijev, povezanih z dobavitelji, postalo praktično popolnoma odvisno od dobaviteljev in lobijev. Govorimo lahko o sistematični ugrabitvi ministrstva, zaradi katerega le-to danes drago plačuje zunanje svetovalce in izvajalce. Enega največjih ekscesov je opisal portal Pod črto in kmalu lahko pričakujemo nove.
Ministrstvo bi z neustreznimi odločitvami ali z vršenjem političnega pritiska na Arnes lahko ogrozilo tudi njegovo delovanje. Nekateri večji dobavitelji že čakajo, da bodo izobraževalnim, raziskovalnim, znanstvenim in kulturnim ustanovam lahko ponudili svoje (dražje) storitve. Tovrstne apetite agresivno izražajo že skoraj petnajst let. V vsaki vladi so skrbno lobirali, da so povečali svoj vpliv, šele v obeh ministrih pa prvič našli dovolj močna zaveznika za uresničitev svojih načrtov.
Prenos direktorata za informacijsko družbo na ministrstvo za javno upravo pa odpira še večji problem, ki je bil doslej prezrt. S prenosom direktorata bi se minister Koprivnikar znašel v trajnem nasprotju interesov. Kot največji kupec informacijskih in komunikacijskih tehnologij in storitev v državi bi bil naravno ujet v nasprotje interesov. Tesno se povezuje z akterji kot sta državni Telekom Slovenije in njegova hčerinska družba Avtenta, ki se pojavlja kot zastopnica velikih tujih korporacij. Hkrati bi bil pristojen za zakonodajo s področja elektronskih komunikacij, pod njegov vpliv pa bi prišel še »neodvisni« regulator elektronskih komunikacij.
Takšne situacije v Estoniji nimajo in tudi v Sloveniji je ne smemo dovoliti.
Takšne situacije v Estoniji nimajo in tudi v Sloveniji je ne smemo dovoliti.
Nepremišljeno in neodgovorno politiko lahko obrzda le državni zbor
Na področju državne informatike in informacijske družbe imamo slabo stanje. S prenosom direktorata za informacijsko družbo na ministrstvo za javno upravo se bo stanje še poslabšalo. Vzpostavilo se bo namreč permanentno nasprotje interesov z visokim korupcijskim tveganjem. Kljub temu sta ministra odločena, da načrte brezkompromisno uveljavita. Interesne skupine zato že odpirajo šampanjce.
Ni veliko upanja za spremembe, ki bi bile v javnem interesu, čeprav bi prenos direktorata morali takoj ustaviti. Edino upanje je državni zbor, ki lahko prepreči nepremišljeno in neodgovorno ravnanje obeh ministrov. Prava pot bi bila, da bi v dialogu z vsemi deležniki poiskali primerne rešitve in jih nato izpeljali s širokim konsenzom. Brez tega bo državna informatika še naprej ugrabljena in Slovenija bo na področju informacijske družbe še naprej zaostajala.
Preberite tudi:
No comments:
Post a Comment