Zavajanje ne bo prineslo razvoja informacijske družbe

Vlada je na seji 26. maja sprejela novelo zakona o državni upravi, ki med drugim predvideva prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. Po seji vlade sta ministra Maja Makovec Brenčič in Boris Koprivnikar na novinarski konferenci podala skopa pojasnila. Skrbno sta pazila, da ne bi povedala preveč. A prav zaradi tega, kar sta zamolčala, je njuna odločitev razjezila del strokovne javnosti, nevladnih organizacij in podjetij.

Bodo “birokrati” zavrli razvoj informacijske družbe?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ima ambiciozne načrte. Postati želi vodilni slovenski informatik in digitalno transformirati javno upravo. V središču njegovih načrtov je državni računalniški oblak, ki so ga na Ministrstvu za javno upravo (MJU) predstavili konec lanskega leta. Država je doslej vanj vložila že prek deset milijonov evrov. Za preselitev poslovanja v oblak in razvoj novih aplikacij jih namerava vložiti še več deset milijonov. Minister Koprivnikar je vlaganjem v informacijsko tehnologijo naklonjen. Slovenijo želi spremeniti v “zeleno referenčno državo v digitalni Evropi”, kot je povedal na lanski poslovni konferenci ameriške gospodarske zbornice AmCham v Ljubljani. Umestiti jo želi kot državo, kjer je javna uprava odprta za sodelovanje s (tujimi) podjetji, ki razvijajo najsodobnejše tehnologije. Obisk v ZDA, kamor so ju povabili s premierjem Cerarjem, je še okrepil navdušenje za digitalno prenovo javne uprave, ki bi jo vodilo njegovo ministrstvo. Prišepetovalci so val navdušenja izkoristili in ga prepričali, da pod svoje okrilje vzame Direktorat za informacijsko družbo, s čimer bi postal najvplivnejši slovenski informatik. 

Slovenija na področju informacijske družbe razvojno zaostaja

ITU je objavil najnovejše poročilo o razvitosti informacijske družbe v svetu. Slovenija se je uvrstila na 33. mesto in izpadla iz kluba najrazvitejših držav. Od leta 2002 je nazadovala za 11 mest. Med najrazvitejšimi jo je nadomestil Bahrain, ki je v petih letih napredoval za 21 mest. Mednarodne meritve skozi daljše časovno obdobje pritrjujejo našim ugotovitvam o pomanjkanju vizije razvoja informacijske družbe v Sloveniji. Ob odsotnosti ambicioznih ciljev in razvojnih načrtov, se je politika ves čas vrtela okoli prerazporejanja javnih sredstev za infrastrukturne projekte in ohranjanja monopolov. Temu je bila podrejena tudi regulacija. Zadnje razprave o črpanju javnih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij na manj razvitih območjih ponovno kažejo na odsotnost odločne državne razvojne politike in podrejanje parcialnim interesom. Na to je v nedavnem mnenju o načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 opozoril tudi Svet za elektronske komunikacije, ki se zavzema za smelejšo državno razvojno politiko na področju informacijske družbe in opozarja na pasti podrejanja parcialnim interesom.

Tedenski pregled

Poročilo o prihodnji rabi radijskega spektra na VHF področju

Avtorica fotografije: Siobhan Bright

V ponedeljek, 1. septembra, je Pascal Lamy predstavil poročilo o prihodnji rabi radijskega spektra na VHF področju (470-790 MHz). Ekspertna skupina je predlagala, da se 700 MHz pas (694-790 MHz) nameni mobilnim komunikacijam. Spekter naj bi se za ta namen sprostil do leta 2020 (plus ali minus 2 leti).

Za prizemno radiodifuzijo naj bi zagotovili regulativno predvidljivost in stabilnost v preostalem VHF spektru pod 700 MHz (470-694 MHz) vsaj do leta 2030. EU naj bi na mednarodni ravni nasprotovala prerazporeditvi tega pasu za mobilno telefonijo.