Pages

Tuesday, 4 September 2018

Napovedana reforma avtorske zakonodaje bi lahko ogrozila svobodo izražanja in odprtost interneta

Evropski parlament bo 12. septembra na plenarnem zasedanju obravnaval in glasoval o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pred tem je na zasedanju 5. julija zavrnil kompromisni predlog, ki ga je na zasedanju 20. junija sprejel odbor Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. To je nasprotnikom direktive vlilo nekaj upanja, da bodo morda uspeli zaščititi pravice evropskih državljanov. Evropski poslanci pa so dobili dodatni čas za pripravo novih kompromisnih predlogov problematičnih členov.

Zagovorniki sporne ureditve so že sredi ostre kampanje, v sklopu katere je konec prejšnjega tedna Slovenska tiskovna agencija organizirala okroglo mizo o prihodnosti avtorskih pravic v EU, na kateri so svoje mnenje povedali predvsem zagovorniki sporne direktive. 

Njeni nasprotniki, razen predsednika slovenske Piratske stranke, ki je bil član omizja, se v razpravo niso vključili. Prisotni evropski poslanci (Franc Bogovič, Tanja Fajon, Lojze Peterle in Igor Šoltes) o podpori direktivi niso imeli enotnega mnenja. Nekdo iz publike jih celo naivno vprašal, če so brali isto besedilo.

Razlaga direktive je zahtevna in terja široko in poglobljeno znanje tako avtorskega prava kot regulacije tehnologij in digitalnih omrežij. Reforma avtorskega prava ne bi smela posegati v svobodo izražanja in spletno nevtralnost. Zato podpiramo evropsko kampanjo, katere namen je preprečiti sprejem spornih določb predlagane direktive. Osredotočili smo se zlasti na 13. člen, ki bi v sedanji obliki lahko ogrozil svobodo izražanja, na kar je opozorilo več eminentnih mednarodnih strokovnjakov, med njimi posebni poročevalec Združenih narodov za svobodo izražanja David Kaye (več o tem). 

Ne gre le za deljenje memov, gifov, remiksov, satire in parodije, kot poudarjajo zagovorniki spornih določb. Nova regulacija spletnih platform, kot jo predvideva 13. člen, predstavlja korak k preoblikovanju interneta kot odprte platforme za deljenje in inovacije, v orodje za avtomatizirano spremljanje in nadzor njegovih uporabnikov. Škodo, ki jo bo nova regulacija povzročila svobodnemu in odprtemu internetu kot ga poznamo, je težko predvideti, a lahko bi bila precejšnja in bo odvisna od končnega besedila direktive ter njene implementacije.

Besedilo 13. člena je sprva predvidevalo, da bi spletne platforme morale vzpostaviti samodejne sisteme za iskanje in odstranjevanje del, ki kršijo avtorske pravice (ti. cenzorske filtre). V zadnjem predlogu, ki ga je prejšnji teden predstavil poročevalec Odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta Axel Voss, je bila neposredna zahteva za namestitev samodejnih filtrirov odstranjena, ohranjena pa je bila odgovornost spletnih platform za vsebino, ki jo na splet naložijo njihovi uporabniki.

V skladu z novim predlogom spletne platforme izvajajo javno priobčevanje spletnih vsebin (§1). Za priobčitev vsebin so odgovorne, razen če z imetniki pravic ne sklenejo pogodb oziroma pridobijo licence, ki bi pokrile odgovornost za vsebino, ki jo naložijo njihovi uporabniki za nekomercialno uporabo (§2). Novi predlog 13. člena ne vsebuje več neposredne zahteve za implementacijo prvotnih ukrepov. V praksi pa platforme ne bi imele druge možnosti, kot da bi uporabile samodejne filtre, skupaj s pravili in pogoji, ki bi jim omogočali odstranjevanje uporabniških vsebin, da bi se izognile tveganjem odgovornosti.

Kaj pomeni uporaba samodejnih filtrirov, smo videli nedavno, ko je s spleta izginilo več kot deset spletnih strani, kritičnih do reforme avtorske zakonodaje EU. Med njimi spletna stran kampanje proti reformi avtorske zakonodaje, ki opozarja, da predlagana zakonodaja daje prednost korporacijam pred svobodo izražanja, in zapis na blogu članice Evropskega parlamenta Julije Rada, ki velja za vneto nasprotnico sprnih delov predlagane reforme. Spletne strani so bile odstranjene s sistemi, podobnimi samodejnim filtrom, ki so jedro spora pri 13. členu (več o tem). 

Žrtev samodejnih filtrov je bila tudi ameriška nevladna organizacija EFF, ki je odkrila dodatne zlorabe sistema za odstranjevanje vsebin. Podrobnejši pregled je pokazal, da se spletne strani zaradi domnevnih kršitev avtorskih pravic množično odstranjujejo. Imetniki pravic in v njihovem imenu posredniki to počno brez kakršnihkoli posledic in vsebine odstranjujejo iz iskalnih indeksov. Na drugi strani se morajo prizadeti avtorji mukoma boriti za ponovno vrnitev neupravičeno odstranjenih strani v iskalne indekse in za svojo svobodo izražanja.

Če bo Evropski parlament 12. septembra sprejel določbe, ki bodo vodile v splošno uvedbo samodejnih filtrirnih, bo situacija še slabša kot je sedaj, saj spletne vsebine, ki bodo domnevno kršile avtorske pravice, na splet sploh ne bodo naložene. Pred tem bodo namreč morale prestati preverjanje s podatkovnimi zbirkami, ki jih bodo platformam dostavila medijska podjetja in drugi imetniki pravic. Upravičeno lahko domnevamo, da se bodo zlorabe sistema ne le nadaljevale, ampak še okrepile, saj bodo imetniki pravic sistem odstranjevanja vsebin lahko še naprej nekaznovano zlorabljali. 

No comments:

Post a Comment