Napovedana reforma avtorske zakonodaje bi lahko ogrozila svobodo izražanja in odprtost interneta

Evropski parlament bo 12. septembra na plenarnem zasedanju obravnaval in glasoval o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pred tem je na zasedanju 5. julija zavrnil kompromisni predlog, ki ga je na zasedanju 20. junija sprejel odbor Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. To je nasprotnikom direktive vlilo nekaj upanja, da bodo morda uspeli zaščititi pravice evropskih državljanov. Evropski poslanci pa so dobili dodatni čas za pripravo novih kompromisnih predlogov problematičnih členov.

Nasprotovanje predlagani reformi evropske avtorske zakonodaje

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu.

Odziv na osnutek evropskih smernic o internetni nevtralnosti

Inštitut Digitas je sodeloval v javnem posvetovanju Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) o smernicah nacionalnim regulatorjem za implementacijo evropskih pravil o internetni nevtralnosti. Naše mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti in ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Slovenske izkušnje z internetno nevtralnostjo so pomembne za Evropo

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) bo 30. avgusta predstavil smernice nacionalnim regulatorjem za udejanjanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti. V javnem posvetovanju je sodeloval tudi Inštitut Digitas. Njegovo mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti ter ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Počasen in drag širokopasovni dostop

Slovenija se po širokopasovni povezljivosti uvršča pod povprečje Evropske unije. Kazalnik, določen na osnovi fiksne in mobilne povezljivosti, hitrosti dostopa in cenovne dostopnosti, razkrije strukturne probleme, ki so odsev stanja na domačem trgu širokopasovnega dostopa in regulacije. Na težave opozarja tudi konec oktobra objavljena študija, ki razkriva, da v Sloveniji plačujemo nadpovprečno visoke cene širokopasovnega dostopa. Razen za nekaj izjem, velja to za celotni spekter ponudbe — od samostojnih paketov do trojčkov, od nizkih hitrosti dostopa do visokih.

Studio ob 17h: Nevtralnost interneta

Urška Henigman   •  RTV Slovenija, Radio Prvi, Studio ob 17

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu. Po mnenju Evropske komisije naj bi ta uredba odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in zagotavljala odprt in nevtralen internet. Strokovnjaki pa pravijo ravno nasprotno. Cene gostovanj se ne bodo bistveno znižale, nevtralnost interneta pa je s to uredbo razvrednotena oziroma je ni več. Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? Kako bodo njeno izgubo občutili uporabniki in podjetja, ki ponujajo internetne vsebine? Ali bomo zaradi uredbe morali spremeniti našo zakonodajo, ki nevtralnost interneta določa bistveno strožje? Ali je internet, kot smo ga poznali, res mrtev? Odgovori v Studiu ob 17-ih. Gostje: glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič, predsednik sveta za elektronske komunikacije doktor Dušan Caf in aktivist Domen Savič.

Svetovnega spleta, kot smo ga poznali, ni več

Pri oblikovanju pravil so zmagala telekomunikacijska podjetja

Urška Henigman, Blaž Mazi   •  RTV Slovenija, Radio Prvi

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strassbourgu potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu v Evropski uniji. Uredba naj bi odpravila visoke stroške mobilnega gostovanja do leta 2017 in uvedla enotna pravila odprtega in nevtralnega interneta. Po mnenju strokovnjakov pa se ne prvo ne drugo ne bo zgodilo. Odločanje o roamingu je pravzaprav prestavljeno na leto 2017, internetne nevtralnosti pa ne bo več. Opozarjajo, da so pri oblikovanju pravil zmagala telekomunikacijska podjetja, ki bodo zdaj lahko dodatno zaračunavala nemoten in hiter prenos podatkov, kar bo okrnilo razvoj interneta.

Opozorila pred rušenjem internetne nevtralnosti

Ljubljana, 6. oktobra - Predsednik Sveta za elektronske komunikacije RS Dušan Caf in digitalni glasnik Aleš Špetič opozarjata, da predlog evropske uredbe, ki prinaša odpravo stroškov mobilnega gostovanja sredi leta 2017 ter ureditev internetne nevtralnosti, ruši načelo internetne nevtralnosti. 

Bo internet z izgubo nevtralnosti obsojen na smrt?

Urška Henigman  •  RTV Slovenija, Radio Prvi, Intelekta

V Sloveniji  internet redno uporablja približno 80 odstotkov prebivalcev, do interneta lahko dostopamo kjerkoli in kadarkoli, zato je internetna nevtralnost nekaj, kar bi moralo zanimati pravzaprav vse. Kako utegne ukinjanje načela internetne nevtralnosti vplivati na internet, uporabnike, digitalno ekonomijo in družbo kot tako smo se pogovarjali z glasnikom digitalnih tehnologij Alešem Špetičem, predsednikom sveta za elektronske komunikacije doktorjem Dušanom Cafom in komunikologom Domnom Savičem.

Zvodeneli kompromis medmrežne nevtralnosti pustil nezadovoljstvo

Slabše varovanje uporabnikov medmrežja

A. Č.   •   MMC RTV SLO/STA

Bruselj/Ljubljana, 1. julija - Nasprotniki novega evropskega predloga za uzakonitev medmrežne nevtralnosti mu očitajo nedorečenost na škodo uporabnikov spleta, kar naj bi uspelo izboriti lobijem.

Slovenia Not Happy with EU Net Neutrality Proposal

Ljubljana, 1 July - The end of EU negotiations on net neutrality has not been met with excitement in Slovenia, with its opponents pointing to inconsistencies that could be exploited to the detriment of internet users.

Continue reading →

Vir: STA.

Caf: Nevtralnost interneta z uredbo bistveno razvrednotena

Mobilno gostovanje, nevtralnost interneta in EU

T. H., Al. Ma.   •  MMC RTV SLO/STA

Bruselj, 30. junija - Predstavniki Evropskega parlamenta in latvijsko predsedstvo EU-ja so dosegli kompromis glede ukinitve mobilnega gostovanja - kljub drugačnim napovedim se to ne bo zgodilo že letos.

Zeleno luč morajo formalno sicer prižgati še poslanci Evropskega parlamenta na plenarni seji in države članice Evropske unije na enem od ministrskih zasedanj, vendar pa so pogajanja po poročanju tujih tiskovnih agencij po slabih dveh letih bolj ali manj končana.

Ukinitev stroškov mobilnega gostovanja se obeta 2017

Bruselj, 30. junija - Latvijsko predsedstvo EU in predstavniki Evropskega parlamenta so dosegli kompromis glede ukinitve mobilnega gostovanja in uzakonitve internetne nevtralnosti. Kompromis predvideva ukinitev stroškov gostovanja sredi leta 2017 in uveljavlja nekoliko ohlapnejša pravila glede internetne nevtralnosti.

Z odstranitvijo digitalnih ovir bomo pridobili

Peter Černuta, Aljoša Rehar, STA

Slika: Evropska komisija.

Ljubljana, 7. maja - Evropska komisija je včeraj predlagala strategijo razvoja digitalne Evrope, ki predvideva odstranitev ovir pri čezmejnem dostopu do digitalnih storitev. Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf je prepričan, da bodo slovenski državljani s tem nedvomno pridobili, opozarja pa na nevarnost razvodenitve predloga.

Ambiciozen načrt Evropske komisije za enotni digitalni trg

Slika: Evropska komisija.

Evropska komisija je danes predstavila ambiciozno strategijo enotnega digitalnega trga, ki je med njenimi največjimi prioritetami. Strategija vsebuje politične usmeritve na ključnih področjih  za evropske potrošnike in podjetja. Posebej dobrodošli so ukrepi za olajšanje čezmejnega dostopa do digitalnih izdelkov, storitev in vsebin. Med ključnimi ukrepi so reforma avtorskih pravic, odprava geografskega blokiranja, boljše varstvo pravic potrošnikov pri spletnem nakupovanju digitalnih izdelkov in vsebin ter ukrepi za nižje cene čezmejnih elektronskih komunikacijskih storitev in dostave paketov.

Zero-rating: Slovenian regulator exposed to excessive pressure

Interview with Dusan Caf, Chairman of the Slovenian Electronic Communications Council

By  Nathalie Steiwer  •  05 January 2015

Slovenia is one of two EU member states - along with the Netherlands - which has adopted legislation on net neutrality. How is this legislation applied?

A text was adopted in 2012 and entered into force in January 2013. Thus far, the regulator has not intervened, saying that there has not been any violation of the rules. The problem is that the regulator comes from he industry - and shares its point of view. The pressure is even greater since the State is currently selling its 73% share in Telekom Slovenije.

In your blog you criticise the regulator’s lack of reaction to ‘zero rating’ - what is the problem here?

At the end of 2013, Slovenian operators launched offers that gave their subscribers unlimited access to certain internet services which are not included in their monthly data limit. Telekom Slovenije, for example, offered subscribers unlimited access to video services  ... continue reading → 

Bruegel je predstavil elemente evropske energetske unije

Na dan predstavitve nove komisarske ekipe je Georg Zachmann v sporočilu novemu komisarju za energetiko in klimatske spremembe predstavil elemente evropske energetske unije, ki bodo vodilo komisije v novem mandatu (Bruegel Policy Brief: Elements of Europe's energy union): vzpostavitev konkurenčnega, varnega in trajnostno naravnanega energetskega sistema. EU je pričela s prenovo obstoječe energetske strategije z novimi cilji do leta 2030. Presoja uspešnosti obstoječega energetskega paketa, ki temelji na ciljih 20-20-20 do leta 2020, je pokazala, da je EU sicer sledila ciljem, a pri njihovem doseganju ni bila dovolj uspešna. Politične in gospodarske okoliščine so namreč zamajale predpostavke, na katerih temelji obstoječi paket EU do leta 2020 ter politike za doseganje njegovih ciljev.

Sporna in nepregledna samoregulacija

Telekom Slovenije in Si.mobil sta svojo mobilno ponudbo dopolnila s storitvami in aplikacijami, pri katerih ne zaračunavata prenosa vsebine. Tako sta ceno dostopa posredno povezala z vsebino, ki se prenaša po njunih mobilnih omrežjih. Prenos vsebine, vezan na storitve in aplikacije, ki jih operaterja izbirata sama, svojim naročnikom ponujata brezplačno. S tem naročnike neupravičeno spodbujata, da naročajo njune ali storitve in aplikacije njunih partnerjev, zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežujeta izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Takšna ponudba je cenovno diskriminatorna in je v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta. 

Kdo bo financiral gradnjo širokopasovnih omrežij?

Osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki je do konca tedna še v javnem posvetovanju, gradnje širokopasovnih omrežij ne uvršča med prioritetna področja, ki bi se financirala s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Še sredi lanskega leta je bilo področje uvrščeno med prioritetna, a je bilo kasneje zaradi neustrezno pripravljene vsebine izločeno. Danes v vladi ni soglasja, da bi gradnjo infrastrukture za hitri internet uvrstili v operativni program. To pomeni, da bo prek četrt milijona gospodinjstev, ki živijo predvsem na podeželju, ostalo brez dostopa do hitrega interneta.

Estonski predsednik za vzpostavitev enotnega digitalnega trga

Evropa, nekoč vodilna na področju informacijskih in zlasti komunikacijskih tehnologij, danes zaostaja za svojimi vodilnimi industrijskimi partnerji. Še zlasti pereč je zaostanek pri uporabi elektronskih in oblačnih storitev. Evropa mora investirati v področja, ki bodo zagotovila prihodnjo rast in razvoj. Pri tem pa se sooča s številnimi izzivi, med katerimi je osrednji pomanjkanje skupnega pristopa.