5G fiasko na ministrstvu za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo je dan pred globalnim protestom proti uvajanju mobilne tehnologije 5G pripravilo javni posvet o zdravstvenih vidikih 5G. Na posvet so poleg strokovnjakov povabili tudi tiste, ki so javno izrazili skrb zaradi morebitnih negativnih učinkov uvajanja nove tehnologije.

Ponesrečen javni posvet

Odločitev za javni posvet je bila pravilna, a veliko prepozna. Večdeležniški dialog, ki je ustrezno voden, ima pomembno vlogo pri oblikovanju kakovostnih javnih politik. Prisluhniti je treba vsem relevantnim deležnikom, ne le znanstvenikom, raziskovalcem in strokovnjakom.

Na javnem posvetu pa se je zgodilo najslabše — namesto kulturnega dialoga se je vse skupaj sprevrglo v medsebojno obtoževanje med zagovorniki in nasprotniki tehnologije 5G. Obe strani sta druga drugi očitali nestrokovnost in zavajanje.

Zalomilo se je že na samem začetku. Minister bi v uvodu moral podati izhodišča za razpravo, izpostaviti glavne dileme in izzive, s katerimi se soočajo na ministrstvu pri snovanju politike 5G, in njihov pogled nanje. Predstaviti bi moral cilje javnega posveta in pravila, po katerih naj bi potekala razprava. 

Namesto tega je minister prostodušno priznal, da je v preobilju informacij težko izbrati relevantne — da so na ministrstvu izgubljeni — in nato pustil, da je razprava šla svojo pot. V nestrukturirani in slabo vodeni razpravi so udeleženci govorili, kar jim je padlo na pamet. Osebno obračunavanje in diskreditacije so presegle meje sprejemljivega.

Enako problematičen kot format posveta je bil izbor govornikov. V odsotnosti kritične stroke so prostor zasedle civilne pobude, tudi takšne, ki se napajajo s teorijami zarote in lažnimi novicami. Ob tem se postavlja vprašanje, ali v Sloveniji sploh premoremo kritično in neodvisno stroko, ki bi lahko spregovorila o zdravstvenih učinkih elektromagnetnih sevanj? Če ne, se izboru govornikov ne smemo čuditi.

Omajano zaupanje v institucije

Ne glede na ogorčeno razpravo, ki je na trenutke presegla meje sprejemljivega, kritike uradnih politik, četudi nestrokovno formulirane, ne gre podcenjevati. 

V zadnjem desetletju je bilo omajano zaupanje v (mednarodne) institucije in znanost na področju zdravja, zlasti zaradi domnevnega podrejanja interesom industrije na vseh ravneh, ob odsotnosti kakršnegakoli večdeležniškega dialoga. Zato ne preseneča, da se poraja dvom tudi v priporočene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija.

Obstajajo študije in znanstveni članki, objavljeni v uglednih mednarodnih revijah, ki dokazujejo škodljive učinke elektromagnetnega sevanja zaradi mobilne telefonije na zdravje, o tem se govori na znanstvenih konferencah. Vprašanje je, zakaj tovrstne informacije niso deležne večje pozornosti javnosti in zakaj ne pridejo do odločevalcev? So posredi res interesi industrije in njen vpliv na medije in institucije? Kakšno vlogo v javnem diskurzu imajo civilnodružbena gibanja, ki a priori nasprotujejo novim tehnologijam?

Pregled literature razkrije veliko kontroverznosti — od poskusov diskreditacije kritikov, napak v študijah, do neargumentiranih umikov člankov iz znanstvenih revij na eni strani, do ostrih kritik delovanja mednarodnih teles in nacionalnih regulatorjev na drugi strani. 

Vpogled v dialog med zagovorniki in nasprotniki odpira resna metodološka in strokovna vprašanja, na katera lahko odgovori le stroka. Pa ima pri tem povsem proste roke? Pomembno je namreč, kdo raziskave na področju elektromagnetnega sevanja financira in kdo sedi v odborih, ki o financiranju odločajo? Kdo sedi v mednarodnih telesih, ki na podlagi teh raziskav sprejemajo podlage in priporočila za mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja? Kdo sedi v nacionalnih telesih, ki odločajo o teh vprašanjih?

Odsotnost nacionalne politike radiofrekvenečnega spektra

Ob porušenem zaupanju v institucije in ob zasejanem dvomu v strokovne podlage za izdelavo mednarodnih priporočil je primarna naloga vlade, da povrne zaupanje v domače institucije. O pomembnih politikah bi morala voditi večdeležniški dialog in si prizadevati za oblikovanje politik ob široki podpori vseh relevantnih deležnikov. 

Večdeležniški dialog bi moral prakticirati tudi nacionalni regulator — Agencija za komunikacijska omrežja in storitve —, v procese priprave ključnih dokumentov vključevati relevantne deležnike in organizirati predhodna posvetovanja. Na to sta opozarjala svet za elektronske komunikacije in svet agencije že pred letom 2016, a zaman. Če bi agencija ravnala odgovorno in prisluhnila relevantnim deležnikom, bi pravočasno zaznala izzive na področju 5G in ne bi se ji zgodilo, da vlada toliko časa ne bi podala soglasja k pripravljenemu predlogu strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. 

Ob odsotnosti (kredibilne) nacionalne politike radiofrekvenečnega spektra ne gre spregledati, da ministrstvo in agencija mešata strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, katere pripravo določa zakon, in strategijo uvajanja tehnologije 5G, ki presega upravljanje s spektrom. Strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom bi morala slediti načeloma tehnološke in storitvene nevtralnosti, medtem ko bi strategija uvajanja tehnologije 5G morala nasloviti širše vidike, vključno z varnostnimi in zdravstvenimi tveganji. 

Komu koristi zavlačevanje pri podeljevanju radijskih frekvenc

Ob nerazčiščenih pristojnostih med ministrstvom in agencijo se pozoren opazovalec ne more izogniti vtisu, kar so izpostavili nekateri mediji, da vlada zdravstvene vidike tehnologije 5G izkorišča za zavlačevanje s podeljevanjem prostih radijskih frekvenc, ki bi jih agencija morala podeliti že pred dvema letoma. 

Po nekaterih špekulacijah naj bi vlada s tovrstnim početjem slabila tržni položaj operaterjev z manjšim deležem spektra. Takšno početje je neodgovorno, saj operaterji svoje odločitve sprejemajo na podlagi nacionalne strategije in večletnih načrtov upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom.

Če na javni posvet pogledamo z vidika morebitnih zakulisnih igric, vidimo, da se ponavljajo stari vzorci, kjer naši uradniki in politiki blestijo v iskanju izgovorov za lastno neučinkovitost in v ustvarjanju pogojev (četudi nenačrtno) za privilegiranje nekaterih akterjev na trgu.

Uvedba tehnologije je 5G neizogibna, ne glede na vse pomisleke in zakulisne igre. Forum za digitalno družbo je v svojem mnenju o podeljevanju frekvenc za preizkušanje in prihodnjo rabo tehnologije 5G že novembra 2018 opozoril na pomen čim prejšnje uvedbe nove tehnologije in na škodo, ki nastaja zaradi odlašanja. 

Ob tem je samo po sebi umevno, da mora država jasno predstaviti tudi upravljanje z varnostnimi (kibernetskimi), zdravstvenimi in drugimi tveganji, povezanimi z uvedbo tehnologije 5G. Pri uvajanju novih tehnologij naj sledi načelu previdnosti in vzpostavi mehanizme za učinkovito spremljanje in nadziranje jakosti elektromagnetnega sevanja, sevalnih obremenitev ter morebitnih negativnih učinkov na zdravje.