5G fiasko na ministrstvu za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo je dan pred globalnim protestom proti uvajanju mobilne tehnologije 5G pripravilo javni posvet o zdravstvenih vidikih 5G. Na posvet so poleg strokovnjakov povabili tudi tiste, ki so javno izrazili skrb zaradi morebitnih negativnih učinkov uvajanja nove tehnologije.

Ponesrečen javni posvet

Odločitev za javni posvet je bila pravilna, a veliko prepozna. Večdeležniški dialog, ki je ustrezno voden, ima pomembno vlogo pri oblikovanju kakovostnih javnih politik. Prisluhniti je treba vsem relevantnim deležnikom, ne le znanstvenikom, raziskovalcem in strokovnjakom.

Sporne frekvence za preizkušanje tehnologije 5G

Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora je potrdila, kar je bilo prvič razkrito v prispevku Afera Koprivnikar – BTC. Družba BTC ni izpolnjevala pogojev za dodelitev frekvenc za testiranje 5G tehnologije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ji je v nasprotju z zakonom dodelila frekvence za triletno obdobje. Razplet, v katerem se je nekdanji minister Boris Koprivnikar moral odreči dobro plačani službi izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC, ta pa je dan kasneje vrnila frekvence, kaže, da ne gre za nepomembno afero. Dodatno jo je zapletla odločitev Sveta Akos, ki je vladi brez ustrezne pravne podlage predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. 

Afera Koprivnikar – BTC

Slovenijo pretresa afera zaradi podelitve frekvenc družbi BTC za preizkušanje tehnologije 5G za obdobje treh let. Novinar Bojan Požar je objavil informacije o domnevnih nepravilnostih v zvezi s podelitvijo frekvenc le nekaj dni po tem, ko je nekdanji minister Boris Koprivnikar prek družbenih omrežij napovedal, da z oktobrom prevzema mesto izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC. Kasneje je Požar razkril dodatne informacije, ki nakazujejo morebitne širše nepravilnosti pri politiki in regulaciji elektronskih komunikacij. V nadaljevanju osvetlimo nekatere vidike podeljevanja frekvenc in pokažemo, da gre za širši problem neprimernega vodenja državne digitalne politike.

Medijske zakonodaje se ne spreminja tik pred volitvami

Forum za digitalno družbo je pred enim letom opozoril na nujnost sprememb medijske zakonodaje, da bi zaščitili javni interes. Na ministrstvu za kulturo so sicer pripravili gradivo za javno razpravo, a se je koalicija decembra odločila, da sprememb zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija do konca mandata ne bo. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v takratni izjavi novinarjem poudaril, da se tako pomembnih sistemskih zakonov ne spreminja pol leta pred volitvami. Dva meseca kasneje so na zahtevo predsednika vlade Mira Cerarja na ministrstvu za kulturo vendarle pripravili krajši predlog novele Zakona o medijih (ZMed). 

Regulatorji soglašajo s koncentracijo, pa so jo sposobni tudi nadzirati?

Napovedani prevzem Pro Plusa s strani luksemburške družbe Slovenia Broadband (SBB) predstavlja doslej enega največjih poslov na področju telekomunikacij in medijev pri nas. Pri tem ne gre zgolj za prevzem medijske družbe. Novonastala skupina bi namreč povezala operaterje telekomunikacijskih storitev in več izdajateljev televizijskih (TV) programov ter elektronskih medijev. Vertikalne povezave v medijih načeloma niso problematične. Vpliv na pluralnost in raznovrstnost medijev je razumljivo manjši kot pri horizontalnih koncentracijah. Ne gre pa podcenjevati vpliva političnih in gospodarskih centrov moči na medije in njihovo neodvisnost. Zato je ključno vprašanje, ali so slovenski regulatorji sposobni nadzirati močne skupine, saj so že sedaj pogosto v podrejeni vlogi.

Širokopasovne storitve med najdražjimi, operaterji bi še dražili

Zadnje spremembe na slovenskem televizijskem trgu bodo potrošnike krepko udarile po žepu. Najprej nove naročnike, ki so z operaterji kabelske, IP ali satelitske televizije sklenili naročniško razmerje, da bi lahko še naprej gledali do nedavnega brezplačna komercialna televizijska programa Pop TV in Kanal A. Najkasneje v dveh mesecih bo višje položnice prejela tudi večina dosedanjih naročnikov, ki imajo v paketih vključeno televizijo. Cene širokopasovnih storitev v Sloveniji so med najdražjimi v EU, zato so napovedane podražitve kaplja čez rob. Pristojni državni organi ob tem gledajo stran ali pa se problema lotevajo na napačnem koncu.

Najpopularnejši TV programi ne bodo več prosto dostopni

Slovenski komercialni televizijski programi se umikajo iz digitalnega prizemnega omrežja

Izdajatelja televizijskih programov, družbi Pop TV in Kanal A, v lasti družbe Pro Plus, bosta 16. januarja prenehala z oddajanjem istoimenskih programov v digitalnem prizemnem omrežju. Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo prek sobne ali strešne antene, bodo za spremljanje obeh najbolj gledanih slovenskih programov morala poiskati alternativo. Izdajatelja sta za gledalce že vzpostavila klicni center (080 28 42) in jim svetujeta, kako lahko še naprej najceneje spremljajo oba programa.

Igranje z ugledom in razvojem države

Škodljive sodbe – Od zgleda za ureditev internetne nevtralnosti do sramotilnega stebra

Fotografija: Dušan Caf.

Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki je uzakonila in uveljavila internetno nevtralnost. Druga v Evropski uniji in med prvimi v svetu je v zakonodajo zapisala, da namerava ščititi odprt in nevtralen dostop do interneta. Regulator trga – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) – je po prejeti prijavi kršitev zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) kršiteljem naložil, da morajo ves internetni promet enakovredno obravnavati in obračunavati.

Mednarodni sloves države, zavezane k zaščiti odprtega in nevtralnega dostop do interneta, ni trajal dolgo. Razblinilo ga je upravno sodišče, ki je z nenavadno površnimi sodbami odpravilo Akosove odločbe o prepovedi kršitev internetne nevtralnosti.

Odziv na osnutek evropskih smernic o internetni nevtralnosti

Inštitut Digitas je sodeloval v javnem posvetovanju Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) o smernicah nacionalnim regulatorjem za implementacijo evropskih pravil o internetni nevtralnosti. Naše mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti in ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Slovenske izkušnje z internetno nevtralnostjo so pomembne za Evropo

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec) bo 30. avgusta predstavil smernice nacionalnim regulatorjem za udejanjanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti. V javnem posvetovanju je sodeloval tudi Inštitut Digitas. Njegovo mnenje so podprle nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki so prepričani, da je bila za slovenske potrošnike in uporabnike ter ponudnike storitev, aplikacij in vsebin uveljavitev internetne nevtralnosti pozitivna. Zatajila pa je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki se ni celostno in proaktivno ukvarjala z regulacijo internetne nevtralnosti ter ni zagotovila predvidljivega regulativnega okolja.

Neznosna lahkost slovenske internetne nevtralnosti

S samovoljnim razlaganjem in nedoslednim izvajanjem zakona so državljanom kratene pravice do nevtralnega in odprtega interneta

Državni zbor

Slovenija je bila druga država članica EU, poleg Nizozemske, ki je uzakonila internetno nevtralnost. Državi sta nasprotovali evropski uredbi o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, ki na ravni EU ureja domnevno šibkejšo zaščito internetne nevtralnosti, kot sta jo uzakonil sami. Na zakonodajni in politični ravni sta državi ravnali podobno. Pomembna razlika med njima je pri implementaciji zakonodaje. Za razliko od slovenskega, je bilo nizozemsko pristojno ministrstvo aktivnejše. Izdalo je usmeritve za razlago zakonskih določb, da bi preprečili zaobitje namena zakona. Odločnejši je bil tudi nizozemski regulator ACM (angl. Authority for Consumers and Markets). Hitro in odločno je ukrepal zoper ponudnike storitev dostopa do interneta, ki so kršili zakonodajo in izdal visoke globe. Slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), je ukrepal neodločno in ni izdal nobene globe. Prav tako v treh letih ni izdal zakonsko predvidenega splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti.

Nepregledna ponudba javnih komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) že dlje časa opozarjata na nepreglednost informacij o ponudbi javnih komunikacijskih storitev. Potrošniki se težko znajdejo v nepreglednih informacijah o cenah in tarifah, plačilih povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javnih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev. Zaradi tega je SEK v svojem mnenju pozval Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), da pripravi in javnosti predstavi analizo glede objave in preglednosti informacij. Na tej osnovi lahko pripravi priporočilo za izvajalce oz. ponudnike javnih komunikacijskih storitev ali pa objavo in preglednost informacij določi s splošnim aktom. Poleg tega je podal še vrsto priporočil v zvezi s portalom komuniciraj.eu, ki glede funkcionalnosti odstopa od dobrih praks in priporočil SEK.

AKOS ne zagotavlja preglednih informacij o trgu

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je ob obravnavi razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ponovno opozoril na pomanjkljive podatke in informacije o stanju na trgu, ki jih zagotavlja regulator trga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odsotnost preglednih podatkov in informacij ni v javnem interesu ter predstavlja oviro za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Brez javno dostopnih preglednih podatkov in informacij o stanju trga je ovirano tudi delo vseh, ki se ukvarjajo s preučevanjem razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ali z analizo in oblikovanjem predlogov razvojnih politik in ukrepov. V javnem interesu je, da AKOS zagotavlja pregledne podatke in informacije, na osnovi katerih je mogoče pripravljati neodvisne analize učinkovitosti in uspešnosti sedanjih ukrepov sektorske politike in regulacije. To je še toliko pomembneje, ker na nekaterih področjih elektronskih komunikacij Slovenija v zadnjih letih razvojno zaostaja. Predloge in ukrepe za spodbujanje razvoja elektronskih komunikacij in zmanjševanje razvojnega zaostanka je mogoče zasnovati le s celovitim in nepristranskim vpogledom v stanje na trgu

Visoki administrativni stroški komunikacijskih storitev

Svet za elektronske komunikacije (SEK) opozarja na visoke administrativne stroške javnih komunikacijskih storitev, kot so stroški priključnine, menjave paketa in prekinitve naročniškega razmerja. Visoki administrativni stroški ovirajo menjavo in izbiro ugodnejših paketov ter prehajanje med operaterji oz. med izvajalci storitev. Mobilni operaterji so cenovne ovire pričeli uvajati po podelitvi frekvenc leta 2014, s katero se je še okrepila koncentracija radijskega spektra v rokah dveh največjih operaterjev, Telekoma Slovenije in Si.mobila. Že pred tem je bila ena najvišjih v EU. Struktura trga, ki se je vzpostavila, pospešuje usklajene učinke med operaterji, ki znižujejo koristi in blaginjo državljank in državljanov ter negativno vplivajo na razvoj konkurence na maloprodajnih trgih.

Elektronske komunikacije v letu 2015: neučinkovit nadzor regulatorja

Pri pregledu elektronskih komunikacij v letu 2015 se ni moč izogniti nakopičenim problemom, povezanih z delom in poslovanjem javne agencije, ki regulira štiri pomembna gospodarska področja: elektronske komunikacije, elektronske medije, poštne storitve in železniški promet. Dva neodvisna strokovna in nadzorni organ so pristojnim državnim organom predlagali izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). AKOS naj bi deloval nepregledno in oviral delo vseh treh organov, oviran pa naj bi bil tudi nadzor nad delom in poslovanjem AKOS. Svet za elektronske komunikacije (SEK) in Svet za radiodifuzijo (SRDF) sta se dotaknila še izvajanja posamičnih zakonskih pooblastil, Svet AKOS pa je podal pobudo tudi za izvedbo revizije poslovanja in posameznih javnih naročil oziroma razpisov.

AKOS v bran Telekomu, ki krši nevtralnost interneta

CC BY-SA 4.0 Phil Wolff

Razprava o nevtralnosti interneta je ponovno v središču pozornosti, potem ko je Telekom Slovenije v paketu Modri onemogočil uporabo mobilne dostopne točke. Naročniki lahko mobilno internetno povezavo delijo z drugimi napravami le proti plačilu. Določilo o prepovedi uporabe mobilne naprave kot dostopne točke je v posebne pogoje paketov Ultimativni in Silvester zapisal tudi Si.mobil, a ga menda ne izvaja. Odločitev obeh operaterjev je nenavadna, saj tovrstna poslovna praksa krši načela internetne nevtralnosti. Deležna je bila ostrih kritik tako v EU kot v ZDA, kjer je Zvezna komisija za komunikacije (FCC) že leta 2012 Verizonu prepovedala onemogočanje uporabe mobilne naprave kot dostopne točke. 

Elektronske komunikacije v letu 2015: nevtralnost interneta

CC BY-NC-SA 4.0 Free Press

Leto 2015 je bilo v znamenju odprtega in nevtralnega interneta. V Združenih državah Amerike je Zvezna komisija za komunikacije (angl. Federal Communications Commission — FCC) sprejela zgodovinsko odločitev za zaščito odprtega in nevtralnega interneta. V kampanjo za podporo strožji regulaciji interneta se je vključilo skoraj štiri milijone zagovornikov. Povsem drugače je sprejemanje nove zakonodaje potekalo v Evropski uniji. Svet EU je najprej zavrgel zakonodajno besedilo, ki ga je aprila 2014 sprejel Evropski parlament. Pri pripravi predloga nove uredbe pa so se politiki nato osredotočili zgolj na odprtost interneta in gostovanje v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v EU. 

Počasen in drag širokopasovni dostop

Slovenija se po širokopasovni povezljivosti uvršča pod povprečje Evropske unije. Kazalnik, določen na osnovi fiksne in mobilne povezljivosti, hitrosti dostopa in cenovne dostopnosti, razkrije strukturne probleme, ki so odsev stanja na domačem trgu širokopasovnega dostopa in regulacije. Na težave opozarja tudi konec oktobra objavljena študija, ki razkriva, da v Sloveniji plačujemo nadpovprečno visoke cene širokopasovnega dostopa. Razen za nekaj izjem, velja to za celotni spekter ponudbe — od samostojnih paketov do trojčkov, od nizkih hitrosti dostopa do visokih.

Telekom prodajajo, a ga ne želijo prodati

Luka Jakše  •  Delo, Ozadja  •  17. 8. 2015

Intervju za Delova Ozadja z Dušanom Cafom, predsednikom sveta Akosa, agencije za komunikacijska omrežja in storitve, in predsednikom sveta za elektronske komunikacije (Sek).

Še ena prodaja Telekoma Slovenije je propadla. Komu bi to lahko ustrezalo?

Neuspeh tokratnega poskusa prodaje ustreza predvsem raznim zagovornikom kvazinacionalnega interesa, ki so tako ali drugače povezani s Telekomom, na njegov račun služijo ali uživajo druge koristi. Potem so tukaj različni dobavitelji, svetovalci in odvetniki, ki so neposredno ali posredno odvisni od Telekoma, in vsi tisti, ki jih Telekom sam ali prek svojih dobaviteljev »sponzorira«. Neprodaja ustreza tudi nekaterim političnim strankam, predvsem na lokalni ravni, kjer se prek državnih podjetij, posredno ali neposredno, financirajo aktivnosti strank ali njihovi projekti.

Za krepitev dialoga z državnimi organi

Ljubljana, 16. julija - Predsednik Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf je na današnjem sprejemu pri predsedniku DZ Milanu Brglezu poudaril željo po okrepljenem dialogu z državnimi organi. Svet, svetovalno telo na področju elektronskih komunikacij in varstva potrošnikov, pri delu namreč ovira neustrezna sistemska zakonodaja in neusklajenost področnih zakonov.