AKOS ne zagotavlja preglednih informacij o trgu

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je ob obravnavi razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ponovno opozoril na pomanjkljive podatke in informacije o stanju na trgu, ki jih zagotavlja regulator trga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odsotnost preglednih podatkov in informacij ni v javnem interesu ter predstavlja oviro za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Brez javno dostopnih preglednih podatkov in informacij o stanju trga je ovirano tudi delo vseh, ki se ukvarjajo s preučevanjem razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ali z analizo in oblikovanjem predlogov razvojnih politik in ukrepov. V javnem interesu je, da AKOS zagotavlja pregledne podatke in informacije, na osnovi katerih je mogoče pripravljati neodvisne analize učinkovitosti in uspešnosti sedanjih ukrepov sektorske politike in regulacije. To je še toliko pomembneje, ker na nekaterih področjih elektronskih komunikacij Slovenija v zadnjih letih razvojno zaostaja. Predloge in ukrepe za spodbujanje razvoja elektronskih komunikacij in zmanjševanje razvojnega zaostanka je mogoče zasnovati le s celovitim in nepristranskim vpogledom v stanje na trgu

SEK je doslej že večkrat opozoril na pomanjkljiva poročila o razvoju trga elektronskih komunikacij, ki ne vsebujejo neagregiranih podatkov na primer o priključkih, naročnikih in prometu ter finančnih podatkov o trgu elektronskih komunikacij. Podatki in informacije o razvoju trga so pomembni za analiziranje stanja, politik in regulacije elektronskih komunikacij ter za razumevanje vzrokov razvojnega zaostajanja Slovenije na nekaterih področjih. Šele na osnovi celovitih in nepristranskih analiz je mogoče zasnovati in predlagati učinkovite ukrepe za spodbujanje razvoja in zmanjševanje razvojnega zaostanka.

Podrobnejše podatke in informacije o trgu je AKOS že javno objavljal. V zadnjih letih pa je podlegel pritiskom operaterjev in izvajalcev storitev, ki objavi nasprotujejo. Ti so podatke in informacije pričeli označevati kot poslovno skrivnost, s čimer po mnenju AKOS preprečujejo njihovo objavo, ne glede na regulatorjeva siceršnja široka zakonska pooblastila v zvezi z zbiranjem ter objavo podatkov in informacij.

AKOS podatke in informacije zbira na podlagi določb 201. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Isti člen določa, da podatke in informacije lahko javno objavi, če s tem pripomore k odprtosti in konkurenčnosti trga. 

Operaterji in izvajalci storitev objavi nasprotujejo. Pri tem gredo tako daleč, da nasprotujejo celo objavi podatkov in informacij, ki jih morda objavljajo v svojih letnih poročilih, drugih publikacijah in tržnih komunikacijah ali pa jih objavljajo drugi domači oz. tuji organi. Podlago za svoje ravnanje imajo v prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom.

Presenetljivo je, da AKOS ne uveljavlja svoje regulatorne vloge in zakonskih pooblastil, kot to počno regulatorji v drugih državah članicah Evropske unije. Povsem nedopustno je namreč, da operaterji in izvajalci storitev nasprotujejo objavi podatkov in informacij, čeprav ne gre za nobeno poslovno skrivnost, kaj šele da bi z njihovo objavo nastala kakršnakoli škoda.

Praksa v drugih članicah Evropske unije pritrjuje mnenju SEK. Regulatorji tam praviloma objavljajo bistveno več podatkov in informacij o stanju na trgu kot jih objavlja AKOS. Tako se lahko širši krog zainteresiranih institucij in organov vključuje v analiziranje trga, sektorskih politik in regulacije. S tem regulatorji zagotavljajo pogoje za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Poleg tega s tem omogočajo tudi nadzor nad uspešnostjo in učinkovitostjo svojega dela ter dela drugih državnih organov. 

V nasprotju s prakso drugih regulatorjev AKOS objavlja deleže posameznih operaterjev oz. izvajalcev storitev glede na celoten trg. S tem naj bi varovala njihovo poslovno skrivnost. V resnici pa lahko vsak operater oz. izvajalec storitev na osnovi lastnih absolutnih vrednosti preprosto izračuna tudi absolutne vrednosti svojih konkurentov. Zato je varovanje poslovne skrivnosti povsem nesmiselno. Zainteresirana javnost in vsi deležniki na področju elektronskih komunikacij oz. širše na področju informacijske družbe pa o absolutnih vrednostih in trendih lahko le ugibamo.

Nepreglednost podatkov in informacij, ki se je vzpostavila s podporo Agencije, kaže na hipokrizijo, na katero Svet že dlje časa opozarja in se zoper njo odločno bori. Poročila, izražena zgolj z deleži in ne z absolutnimi vrednostmi, ne podajajo celovite slike stanja na trgu ali ga celo izkrivljajo. Tovrstna poročila prav tako ne kažejo razvojnega zaostanka Slovenije, ki smo mu priča v zadnjih letih. Z njim se lahko seznanimo šele iz tujih virov — poročil Evropske komisije, Mednarodne telekomunikacijske zveze ali Organizacije za gospodarsko sodelovanja in razvoj.

Zakonodaja že sedaj omogoča in spodbuja objavo podatkov in informacij. Zato je treba preučiti pravilnost ravnanja Agencije, ki dostop do informacij otežuje tudi na drugih področjih. Svet bo pregledal zakonsko podlago ter predlagal ukrepe, s katerimi bi odpravili sedanje nedopustno stanje, ko Agencija ne zagotavlja preglednih podatkov in informacij o trgu elektronskih komunikacij. S tem namreč otežuje tudi delovanje Sveta ter ovira nadzor javnosti nad učinkovitostjo in uspešnostjo svojih ukrepov.