Kdaj bo RTV Slovenija nehala diskriminirati?

Zadnji zapisi o sramoti na RTV Slovenija na Fokuspokusu so me spodbudili, da pristavim še svoj lonček. Marko Crnkovič pravi, da je Angelco Likovič treba utišati, ker je sramota za družbo in civilizacijo. Mene pa zanima, ali so vse gledalke oz. gledalci sporno oddajo Tarča lahko spremljali v živo ali ne? Kako naj se sicer seznanijo s tematiko in opredelijo do domnevno spornih izjav in neprimerne oddaje?

Pravica do obveščenosti

Pravica do obveščenosti je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. Velja za vse gledalke in gledalce TV Slovenija. Za tiste, ki Angelco marajo, in tiste, ki je ne. Logično. Velja za vse, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Kaj pa invalidke oz. invalidi, velja tudi zanje? Seveda, saj ustava od leta 2004 kot osebno okoliščino posebej navaja tudi invalidnost. 

AKOS ne zagotavlja preglednih informacij o trgu

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je ob obravnavi razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ponovno opozoril na pomanjkljive podatke in informacije o stanju na trgu, ki jih zagotavlja regulator trga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Odsotnost preglednih podatkov in informacij ni v javnem interesu ter predstavlja oviro za večjo odprtost in konkurenčnost trga. Brez javno dostopnih preglednih podatkov in informacij o stanju trga je ovirano tudi delo vseh, ki se ukvarjajo s preučevanjem razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji ali z analizo in oblikovanjem predlogov razvojnih politik in ukrepov. V javnem interesu je, da AKOS zagotavlja pregledne podatke in informacije, na osnovi katerih je mogoče pripravljati neodvisne analize učinkovitosti in uspešnosti sedanjih ukrepov sektorske politike in regulacije. To je še toliko pomembneje, ker na nekaterih področjih elektronskih komunikacij Slovenija v zadnjih letih razvojno zaostaja. Predloge in ukrepe za spodbujanje razvoja elektronskih komunikacij in zmanjševanje razvojnega zaostanka je mogoče zasnovati le s celovitim in nepristranskim vpogledom v stanje na trgu

Dostopnost informacij in IKT v letu 2015

Teach-ICT.com

Dostopnost mora postati osrednja usmeritev slovenskih ponudnikov informacij, programskih vsebin ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Temu področju doslej niso namenjali potrebne pozornosti. Enako velja za pristojne državne organe. Konec leta 2015 je minilo pet let od uveljavitve Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), katerega namen je preprečevanje in odpravljanje diskriminacije na osnovi invalidnosti. Ponudniki bi v tem času morali zagotoviti primerno prilagoditev dostopnosti do blaga in storitev, vendar pri odpravljanju diskriminacije ni bilo vidnega napredka. Ob njihovi ignoranci ter pasivnosti in slabi koordinaciji državnih organov so prizadeti državljani nemočni. Posamezni projekti vlivajo nekaj optimizma, a za odpravo diskriminacije bodo potrebni odločnejši ukrepi in sodno uveljavljanje človekovih pravic. Poglejmo nekatere ključne dosežke v letu 2015.

Diskriminacija pri dostopnosti do informacij ni opravičljiva

V Ljubljani smo gostili delavnico o dostopnosti avdiovizualnih medijev, ki je bila prva popolnoma dostopna tovrstna prireditev v Sloveniji. Delavnico so lahko spremljali vsi, ne glede na vrsto invalidnosti. V dveh jezikih in s podnapisi smo jo v živo predvajali tudi prek spleta. Pokazali smo, da slepim in gluhim sodobne IKT omogočajo dostopnost do informacij, ki vključujejo spletne strani ter televizijske in video programske vsebine. Delavnico je organiziral Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije v sodelovanju z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo, ki je specializirana agencija Združenih narodov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), in Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije.

Zaradi ignorance se obetajo tožbe

Katja Cah  •   Delo, Ona  •  Torek, 15. 9. 2015

V informacijah je moč. Več kot sto tisoč Slovencev nima dostopa do tistih vsebin v avdiovizualnih medijih, ki bi jih po zakonu morali dobiti. O vroči temi smo se pogovarjali z dr. Dušanom Cafom, predsednikom Sveta za elektronske komunikacije RS.