Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU

Pomanjkanje inženirjev in inženirskih veščin postaja pereč problem Evropske unije in lahko ogrozi ambiciozne vizije o prihodnosti Evrope. Predstavlja resno oviro za hitrejši tehnološki in gospodarski razvoj ter uresničevanje Lizbonske strategije. V nekaterih članicah, med katere sodi tudi Slovenija, je položaj še posebej zaskrbljujoč. Slovenska razvojno intenzivna podjetja vse težje najdejo kakovostne raziskovalce doma, zato jih uvažajo iz drugih držav. To seveda ne pomeni, da v Sloveniji ne premoremo kakovostnih raziskovalcev, jih je le odločno premalo. Podobne težave imajo v hitro rastočih gospodarskih sektorjih, kjer se podjetja že nekaj let soočajo s pomanjkanjem inženirjev. Veliko slovenskih informacijskih podjetij je bilo prisiljenih inženirje iskati v drugih državah, zlasti v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Najambicioznejša med njimi so tam ustanovila svoje podružnice.

Pomanjkanje usposobljenih kadrov v Sloveniji silovito narašča

Slovenska podjetja se v letošnjem letu soočajo z največjim pomanjkanjem usposobljenih delavcev po osamosvojitvi leta 1991. Po poslovnih tendencah, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, je bilo pomanjkanje usposobljene delovne sile v tretjem četrtletju oziroma v osmem mesecu letošnjega leta največji omejitveni dejavnik poslovanja pri več kot tretjini podjetij v predelovalnih dejavnostih in pri skoraj polovici podjetij v gradbeništvu. V zadnjem letu se je delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, v predelovalnih dejavnostih povečal za 55% in v gradbeništvu za 17%. Pomanjkanje ostale delovne sile v predelovalnih dejavnostih je manjše, z njim se sooča le 15% podjetij, zato pa je to kar 88% več, kot v enakem obdobju lani. Pomanjkanje delovne sile je omejitveni dejavnik tudi v storitvenih dejavnostih, a se že dlje časa giblje v istih okvirih in se občutneje ne povečuje.

Število zaposlenih v Sloveniji se je v letu 2006 v primerjavi z letom prej povečalo za 2%. Stopnja rasti visoko ustvarjalnih poklicev je bila dvakrat višja (4%). Med njimi je bila najvišja stopnja rasti v poklicih s področja naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih ter tehniških ved (9%). Stopnja rasti sovpada z ekonomsko intenzivnostjo posameznih gospodarskih sektorjev. Tako so bile najvišje stopnje rasti števila zaposlenih med inženirji gradbeništva (21%), kartografije in geodezije (12%), elektrotehnike (9%), elektronike in telekomunikacij (8%) ter med informatiki in računalničarji (13%). (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, lastni izračuni.)

Povečano povpraševanje po kadrih v ustvarjalnih poklicih vpliva tudi na manjšo brezposelnost. Delež brezposelnih oseb v letu 2006 med temi poklici (5,3%) je bil precej nižji od deleža brezposelnih oseb celotnega delovno aktivnega prebivalstva (11,1%). V primerjavah so izvzete samozaposlene osebe in kmetje. Med ustvarjalnimi poklici je najnižja stopnja brezposelnosti med zdravstvenimi strokovnjaki (1,4%), strokovnjaki za izobraževanje (3,2%), računalniškimi strokovnjaki (2,6%) in nekaterimi inženirskimi poklici. Pri inženirskih poklicih je najnižja stopnja brezposelnosti med inženirji elektrotehnike (2,8%) in gradbeništva (3,3), medtem ko je mnogo višja pri kemijskih inženirjih (7,8%) ter arhitektih in urbanistih (13,9%). (Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, lastni izračuni.)

Interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike upada

Slovensko gospodarstvo ostaja odvisno od podjetij in sektorjev, v katerih so za uspeh ključne inženirske veščine. Navzlic temu se interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. Število diplomantov s teh področij ne sledi povpraševanju na trgu. Delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih ter tehniških študijev med vsemi diplomanti se je zmanjšal iz 23,8% v letu 1998 na 16,2% v letu 2006, pri čemer se je delež diplomantov tehniških študijev zmanjšal iz 19,1% na 12,6%, delež študentov naravoslovja, matematika ter računalništva in informatike pa iz 4,7% na 3,5% (tabela 1). Ob tem je potrebno poudariti, da se interes za študij računalništva in informatike, ki je vključen v gornje podatke, izraziteje povečuje, a število diplomantov ostaja relativno majhno in ne sledi potrebam po tovrstnih kadrih.

Tabela 1: Deleži diplomantov posameznih študijskih področij v Sloveniji glede na skupno število diplomantov v % (Vir: Eurostat, SURS).

Pomenljiva je primerjava Slovenije s povprečjem Evropske unije (EU 27) oziroma evrskega območja (EA 13). V obdobju od leta 1998 do leta 2005 je delež študentov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike v EU 27 upadel za 1,2% in v EA 13 ostal praktično na isti ravni (tabela 2). V istem obdobju se je delež teh študentov v Slovenji zmanjšal za 3%. Za razliko od Slovenije se je delež teh študentov na Finskem v tem obdobju krepko povečal, in sicer iz 34,4% na 38%. Na Irskem, ki jo prav tako radi vzamemo za zgled, se je delež študentov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike sicer občutno zmanjšal, a je še vedno relativno visok (27,1%).

Tabela 2: Deleži diplomantov posameznih študijskih področij v EU 27 glede na skupno število diplomantov v % (Vir: Eurostat). 

Primerjava deleža diplomantov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike pokaže, da se je ta v državah EU 27 v obdobju od leta 1998 do leta 2005 zmanjšal za 2,3%, v EA 13 za 1,2% in v Sloveniji za 5,4% (tabela 3). Ob tem je delež teh diplomantov tako v državah EU 27 kot v EA 13 krepko višji kot v Sloveniji. Še mnogo višji je ta delež na Finskem in Irskem. Dogajanje v Sloveniji lahko primerjamo z dogajanjem v nekaterih drugih tranzicijskih državah, kjer so v opazovanem obdobju zabeležili izrazito zmanjšanje zanimanja za študij matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike.

Tabela 3: Delež diplomantov (ISCED 5 in 6) matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike (ISCED 5 in 6) glede na skupno število diplomantov v % (Vir: Eurostat, lastni izračuni).

Opomba: v izračunih niso upoštevani deleži nerazvrščenih študentov oziroma diplomantov. 

Medtem ko se v Slovenji močno zmanjšuje interes za naravoslovne, matematične in tehniške študije, se izrazito povečuje interes za družbene, poslovne in pravne študije. Delež diplomantov teh področij je v letu 2006 v Sloveniji dosegel neverjetnih 49,6% in se je v obdobju od leta 1998 povečal za 8,4%. Delež teh diplomantov je leta 2005 v državah EU 27 dosegel 36% (4,5% več kot leta 1998) in v EA 13 34,3% (1,3% več kot leta 1998). Primerjava z državami EU 27 in EA 13 pokaže še eno slovensko šibko točko. Delež študentov in diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih študijev je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, kar zagotovo predstavlja veliko oviro za tehnološki razvoj v Sloveniji.

Podobno izrazito zmanjšanje zanimanja za študij naravoslovja, matematike in tehnike na eni strani in povečanje za družbene, poslovne in pravne študije na drugi strani je prisotno še v nekaterih drugih tranzicijskih državah. Med novimi članicami EU se je delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih in tehniških študijev povečal na Slovaškem (25,8% v letu 2005) in v Estoniji (20,2% v letu 2005), nekoliko zmanjšal na Češkem (23% v letu 2005) in v Litvi (21,8% v letu 2005) ter krepko zmanjšal na Madžarskem (10,5% v letu 2005) in v Latviji (12,6% v letu 2005). Ob tem je potrebno poudariti, da je delež diplomantov na Slovaškem in Češkem blizu povprečja EU 27. (Vir: Eurostat, lastni izračuni.)

Inženirji niso ustrezno organizirani

Med razlogi za zmanjševanje zanimanja za naravoslovne, matematične in tehniške študije po osamosvojitvi leta 1991 so strukturne spremembe v gospodarstvu, kjer smo bili priča razpadu velikih industrijskih konglomeratov in mednarodno uspešnih podjetij. Velik vpliv so imele spremembe družbenih vrednot in prav gotovo tudi določeni negativni pojavi v obdobju tranzicije (npr. nenadzorovana privatizacija in nezakonito pridobivanje premoženja določenih družbenih skupin, korupcija, …). Poleg tega naravoslovni, matematični in tehniški študiji veljajo za težke, zaradi česar je delež študentov, ki študij uspešno zaključijo, precej nižji kot pri družboslovnih študijih.

Nekoč družbeno priznani inženirski poklici so izgubili ugled tudi zaradi relativno nizkih plač v primerjavi z drugimi primerljivimi poklici, med katerimi zagotovo najbolj izstopajo zdravniki in sodniki. Podobna plačna (neso)razmerja med plačami visoko ustvarjalnih poklicev, kakršna imamo danes v Sloveniji, so prisotna še v nekaterih drugih tranzicijskih državah. Inženirji v Sloveniji nimajo poklicnih sindikatov, v panožnih sindikatih pa so njihovi interesi slabo zastopani. Na drugi strani so bili v tranzicijskem obdobju zdravniki, sodniki, učitelji in javni uslužbenci mnogo bolje organizirani in so preko svojih močnih poklicnih sindikatov ter stanovskih organizacij izsilili relativno visoke plače. To je povzročilo plačna nesorazmerja in spremembe družbenih vrednot, zaradi katerih se je dodatno zmanjšal interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike.

Inženirjem manjka enoten in močan nastop. Zaradi šibke organiziranosti in zastopanja svojih poklicnih interesov, so ranljivi ne samo pri plačah, temveč, kar je še bolj kritično, pri skrbi za njihov poklicni razvoj. Tehniške vede se hitro razvijajo, zato ohranjanje inženirskih veščin zahteva nenehno izobraževanje in usposabljanje. Prav slednje v slovenskem gospodarstvu izredno šepa. Posledice neustreznega izobraževanja in usposabljanja inženirjev ter neustrezna plačna razmerja, so dodatna spodbuda, da se mnogo inženirjev že takoj po zaključku študija ali po nekaj letih službe kariero odloči nadaljevati v drugih, bolje plačanih poklicih.

Kako ukrepati

Pomanjkanje inženirjev se bo v prihodnjih letih tako v EU kot v Sloveniji povečevalo. Položaj bodo dodatno zaostrili negativni demografski trendi, pri katerih je Slovenija na samem evropskem repu. Nekatere članice EU si že intenzivno prizadevajo, da bi pritegnile inženirje iz drugih držav članic, pa tudi izven EU. Učinkovitost politik za privabljanje talentov postaja pomemben dejavnik prihodnje gospodarske uspešnosti.

Slovenija v tekmi za talente krepko zaostaja, saj nima aktivne politike za privabljanje strokovnjakov. Z vstopom v EU je sicer odprla trg dela, a ta ni dovolj atraktiven za vrhunske kadre. Plače inženirjev in večine drugih strokovnjakov so precej nižje od plač primerljivih poklicev v razvitejših članicah EU. Poleg tega je obdavčitev dela v Sloveniji bistveno previsoka.

Če želimo zmanjšati negativne posledice pomanjkanja inženirjev, moramo nemudoma ukrepati. Povečati bi morali zanimanje za inženirske poklice, potrebujemo pa tudi proaktivno politiko na področjih izobraževanja, davčne politike in priseljevanja. Aktivnejšo vlogo pri odpravljanju pomanjkanja inženirskih veščin bi morali prevzeti tudi sami inženirji. Slediti bi morali zgledom držav kot so Danska, Finska, Irska in Nemčija ter oblikovati močna inženirska združenja, ki bi promovirala njihove poklice. Promovirati bi morali stalno usposabljanje inženirjev, še zlasti v podjetjih, ki bi omogočalo njihovo zaposljivost v inženirskih poklicih skozi celotno delovno dobo.

_{Ključni viri:}

_{1. Eurostat (http://epp.eurostat.ec.europa.eu), podatkovni portal}

_{2. Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si), SI-stat podatkovni portal}

_{3. Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si), Statistični register delovno aktivnega prebivalstva}

_{4. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (http://www.ess.gov.si): Podatki o potrebah delodajalcev po delavcih in o povprečnem številu registriranih brezposelnih oseb, ki imajo poklic kodiran po standardni klasifikaciji poklicev}

Povzeto po: Caf, D. (2007). Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU, Uporabna informatika, 15(3): 72-77.

(Prva objava: razgledi.net, 11. oktober 2007)

Engineering Skills Shortage in Europe

Appendix A to FEANI Position PaperEngineering Skills Shortage in Europ

Country specific reports about the shortage of engineering skills and what has been done to counter the national shortages

Slovenia

Summary

Slovenia is facing a lack of highly qualified, skilled workers in the maths, science and technology fields, and the trends are worrying. The fast economic growth in 2006 and 2007 revealed that the skills shortage became one of the most important barriers that might hinder the future economic growth and development. The problem will increase due to negative demographic trends and stagnation of students. Changing values in society have also influenced a smaller interest in maths, science and technology studies.

Skills shortage endangers Slovenia’s economic growth and development

In the first quarter of 2007, Slovenia’s economy, fuelled by flourishing exports, domestic spending and investments, expanded at an annual rate of 7,2%. The fast economic growth, not surprisingly, indicated the structural worker shortage. In the second quarter of 2007, one third of companies in the manufacturing industry claimed they lacked skilled workers. Moreover, it was the highest skilled workforce shortage since the independence in 1991. It was more than 50% higher than at the same time in 2006 and three times higher than at the last economic growth peak in 1999. The worker shortage had increased slowly since mid nineties until 2006 when it grew faster than within the entire decade before. The same happened with the general worker shortage, where 15% of companies in the manufacturing industry reported the shortage. Although the demand was much smaller then for the skilled workforce, it also grew enormously as the shortage in the second quarter of 2007 was three times bigger than in the same period of 2006 (Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia).

The skilled worker shortage has become one of the biggest obstacles in sustaining Slovenia’s fast economic growth and development. The problem has been well known within the IT sector where companies have tried for years to attract skilled workers from South Eastern and Eastern Europe. As the legal immigration of professionals was not sufficient, some IT companies have been forced to establish branches in the countries of Western Balkans in order to employ local skilled workforce.

Recently, other sectors have also been facing the skilled worker shortage, especially amongst the engineers. As the manufacturing and civil engineering sectors are the main pillars of the current economic growth, the shortage of engineers might have a severe negative impact on their future performance. The number of workers employed in the civil engineering occupations grew 21% in 2006. The growth was also high in other engineering occupations (8% on average) and computer professionals (13%). As a result of increasing demand, the unemployment amongst engineers (6,4%) was lower than in the total workforce (11,1%), excluding self employed and farmers. Moreover, the lowest unemployment was in electrical engineering (2,8%), civil engineering (3,3%), and electronics and telecommunications (4,9%). (Sources: Statistical Office of the Republic of Slovenia; Employment Service of Slovenia)

Decreasing interest for math, science and technology education

The enrolment of students in the tertiary education reveals the educational structural gap in Slovenia that might endanger the country’s future economic development. The number of all students enrolled in the tertiary education in Slovenia in the period between 1998 and 2004 grew 7,4% annually. The annual growth in the maths, science and technology tertiary education was 6,1% and decreased over the period to 3,7% in 2004. The compound annual growth in the same period was much smaller in the engineering tertiary education (4,7%) and over the period declined from 13,2% to 0,3%. On the other hand, the highest growth was recorded in the computing education, where the number of students grew 10,8% annually and the growth was 16,5% in 2004.

The structural changes are clearly seen from the figures on graduates by the education field in the period between 1998 and 2004 (Figure 1). The share of engineering, manufacturing and construction graduates in the tertiary education graduates decreased from 19,1% in 1998 to 15% in 2004 (12,6% in 2006). Moreover, the share of math, science and technology graduates, which decreased from 23,8% in 1998 to 18,7% in 2004 (16,2% in 2006) was significantly smaller than in the EU-27 or EA-13 (Figure 2).

Figure 1: Graduates in Slovenia by Field of Education

Source: Eurostat

Figure 2: Graduates (ISCED 5-6) in maths, science and technology fields - as % of all fields

Notes: Technology means computing, engineering, manufacturing, construction; 
EA means Euro Area.

Source: Eurostat.

The engineering education and professions in Slovenia have become less attractive, although the major contributing sectors to the GDP and economic growth are still those depending on the engineering skills. However, due to the structural changes in the Slovenian economy on the one hand and much deeper changes in values in society on the other hand since independence in 1991, the most preferred studies have become those in the field of social science, business and law. The maths, science and technology studies have been less and less popular. Even more so, as they have a stigma of being difficult studies.

Once highly respected engineering professions have lost their esteem also because of relatively low salaries compared to some other professions in the health and public administration sectors. The unions representing doctors, lawyer and public administration occupations are very strong and have secured high salaries for their members. On the other hand, engineers are not so well organised and do not have any engineering union. Salaries of engineers may therefore vary significantly and depend on the industry sector. However, the average salary is significantly lower than in comparable professions in the public sector. A comparison of data on graduates and employment confirms that maths, science and technology professions are becoming less attractive, as more and more graduates later work in other professions, especially in sales, marketing, management and public administration.

Lack of active policies to tackle a skills shortage problem

Slovenia opened the labour market by joining the EU. The immigration trends have been positive, yet not sufficient to compensate for the lack of domestic workforce. Unfortunately, only a small share of immigrants represents the skilled workforce. Slovenia does not have any active policy of attracting skilled workforce, although there have been several initiatives, especially within the IT industry. On the other hand, there is relatively high immigration of less qualified workforce, especially in the civil engineering sector and for season jobs.

Lower salaries than in more developed EU member states and high taxes retreat highly skilled workforce from abroad. There have been several initiatives to lower taxes, but the Government has not made any significant changes. The macroeconomic environment remains less attractive than in some other EU member states. The Government is aware that the lack of engineers is becoming a serious barrier for industry to secure its future growth, but has yet to take any decisive action to improve the situation.

Outlook

Both, companies and the public sector will face the engineering skills shortage in the coming years. The supply of new engineers will decrease due to negative demographic trends and stagnation of students. Slovenia has to reconsider its policies to increase the number of highly qualified, skilled workers, especially engineers. It will have to take proactive steps in the education policy and promotion of engineering skills. Policies and actions are also required to provide better training and qualifications for engineers, as well as lifelong learning to keep them employable.

Changes are required in the fiscal policy in order to reduce the taxation of salaries and make the country competitive to attract the best human resources from abroad. The changes are also required in the immigration policy to attract more engineers and other highly qualified, skilled workers as Slovenia cannot secure its future growth on its own resources.

Slovenian engineers will have to be proactive, too. They should follow examples of countries like Denmark or Germany and build strong engineering associations to promote their professions. 

(Published in Annex to FEANI Position Paper on Engineering Skills Shortage in Europe, approved by General Assembly on 5 October 2007)