Na Brdu pri Kranju je 7. in 8.
novembra potekala druga letošnja strokovna delavnica o telekomunikacijah VITEL
v organizaciji Slovenskega društva za elektronske komunikacije, Elektrotehniške
zveze Slovenije in v sodelovanju z mednarodno organizacijo IEEE Communications
Society. Na delavnici se je zbralo 120 udeležencev iz Slovenije in tujine, ki
so razpravljali o komunikacijah in računalništvu v oblaku. Posebna pozornost je
bila posvečena varnosti in zasebnosti.
Udeleženci tokratne delavnice o telekomunikacijah, že šestindvajsete od leta 1993, so razpravljali o izzivih, priložnostih in nevarnostih komunikacij in računalništva v oblaku. Storitve v oblaku uporabniki danes poznamo prek informacijskih storitev velikih svetovnih ponudnikov. Sicer pa je koncept precej širši in ga lahko v grobem opredelimo kot omrežni dostop do deljenega nabora računalniških virov, med katere sodijo omrežja in viri v njih, strežniki, diskovni prostor, aplikacije in storitve, tako komunikacijske kot tudi informacijske, kajti predvsem poslovni uporabniki si želijo obojih na enem mestu.
Računalništvo v oblaku ima velik gospodarski potencial in bo v prihodnjem desetletju pomembno gibalo razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Novi koncepti uporabnikom omogočajo številne prednosti, od zmanjševanja potreb po začetnih naložbah v IKT, nižanja stroškov za IKT, lažjega in hitrejšega vstopa na trg, prilagajanja njihovim potrebam do novih poslovnih modelov in plačevanje po porabi. S temi značilnostmi računalništvo v oblaku niža ovire za vstop na trg novim ponudnikom storitev in zmanjšuje stroške razvoja storitev. Nastaja velik nov trg, ki ponuja priložnosti tudi za telekomunikacijske operaterje in tehnološko napredna mala ter srednje velika podjetja.
Za telekomunikacijske operaterje pa računalništvo v oblaku ne predstavlja le priložnosti, ampak tudi veliko nevarnost. Lahko se uspešno prelevijo v aktivne ponudnike tovrstnih storitev ali postanejo zgolj ponudniki prenosnih poti, preko katerih tečejo vedno večji podatkovni tokovi. Nacionalni operaterji so se že ali se bodo kmalu morali soočiti s transformacijo, ki bo morda še daljnosežnejša kot tista v devetdesetih letih, ko so se od ponujanja storitev govornih komunikacij in zakupljenih povezav preusmerili v podatkovne in multimedijske storitve. Tokrat se bodo morali soočiti z novimi informacijskimi tehnologijami, storitvami in poslovnimi modeli. Delno bodo nove zahteve uporabnikov lahko pokrili s posredništvom storitev mednarodnih ponudnikov storitev v oblaku. Zahtevnejša pot pa bo nudenje storitev v oblaku, prilagojenih lokalnim potrebam, ali preoblikovanje operaterja v gostitelja rešitev za računalniške oblake, ki jih bodo na njegovi infrastrukturi postavljali neodvisni ponudniki programskih aplikacijskih rešitev. V obeh primerih bodo operaterji morali prilagoditi arhitekturo omrežja in strukturo zaposlenih.
Vodilno vlogo pri razvoju storitev računalništva v oblaku imajo veliki mednarodni ponudniki, ki danes ponujajo predvsem informacijske storitve, a počasi vstopajo na področje komunikacijskih storitev. Pri storitvah v oblaku se brišejo meje med državami, pa tudi med gospodarskimi panogami, kar predstavlja velik izziv za zakonodajo in regulativo – tako z vidika elektronskih komunikacij in varstva konkurence kot z vidika varnosti in zasebnosti. Prav slednjemu so udeleženci delavnice posvetili največjo pozornost, saj sta varnost in zasebnost pomembna za zaupanje v nove storitve in s tem za njihovo širšo uveljavitev.
V Sloveniji se zavedamo pomena računalništva v oblaku. Imamo že prve domače ponudnike storitev, ki med drugim razvijajo in preizkušajo storitve s področja izobraževanja, medicine in založništva. Za večjo uporabo tovrstnih storitev pa potrebujemo kakovostno in zmogljivo širokopasovno infrastrukturo.
