Evropski parlament odločno za odprt internet

Evropski parlament je na rednem plenarnem zasedanju 3. aprila 2014 s sprejemom amandmajev k predlogu uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij napravil odločen korak k zaščiti odprtega interneta in spletnih svoboščin v Evropi. Določil je minimalne standarde, ki bodo operaterjem in ponudnikom storitev prepovedovali blokiranje aplikacij kot so Skype, Spotify in Youtube ter drugih spletnih storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo evropski potrošniki.

Parlament je v prvem branju izglasoval amandmaje predloga uredbe, ki ga je pripravila Evropska komisija in dopolnil parlamentarni odbor za industrijo, raziskave in energetiko. S tem je zakrpal zakonske luknje, ki bi bile v nasprotju z načeli odprtega interneta, in okrepil zaščito evropskih potrošnikov. Hkrati je omejil moč operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in ponudnikov storitev dostopa do interneta, ki želijo ponudnikom vsebin zaračunavati dostop do svojih omrežij in hkrati višjo kakovost storitev zaračunati tudi končnim uporabnikom.

Podporo spremembam zakonskega besedila, s katerimi bi zagotovili odprtost in nevtralnost interneta ter spletne svoboščine, je izrekel tudi Svet za elektronske komunikacije RS v mnenju, ki ga je posredoval pristojnim vladnim in parlamentarnim službam ter slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu.

Zakonodajna resolucija o predlogu uredbe, ki je nastala pod taktirko komisarke Neelie Kroes, je bila izglasovana z veliko večino 534 glasov za, 24 proti in 58 vzdržanimi. Tesnejše, a kljub temu prepričljivo, je bilo glasovanje o amandmajih k posameznim členom uredbe. Izmed slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu sta predlagane spremembe v celoti podprli le poslanki Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš (pregled glasovanja po posameznih spremembah je v tabelah na koncu članka).

Po sprejetju zakonodajne resolucije je poročevalka Evropskega parlamenta Pilar del Castillo Vera dejala, da so bila sprejeta dodatna zagotovila za odprtost interneta, ki bodo uporabnikom zagotavljala, da bodo lahko uporabljali ter ponujali vsebine, aplikacije in storitve po lastni izbiri. Po njenem mnenju bo internet ostal gonilo konkurenčnosti, gospodarske rasti, novih delovnih mest ter družbenega razvoja in inovacij.

Slovenski mediji in civilna družba odločitvi Evropskega parlamenta, da okrepi zakonsko zaščito odprtega interneta in spletnih svoboščin, niso posvetili večje pozornosti. V medijih smo lahko zasledili kvečjemu odzive operaterjev, ki so predlogu sprememb ves čas nasprotovali. Presenetljivo je, da evropska razprava o nevtralnost interneta, ki sta jo v Evropski uniji doslej uzakonili le Slovenija in Nizozemska, pri nas ni bila deležna večje pozornosti. To je morda posledica dejstva, da v Sloveniji nimamo vplivnih, finančno in politično neodvisnih civilno družbenih ali potrošniških organizacij za zaščito digitalnih pravic državljanov. Za razliko od domačih so Sloveniji, kot eni vodilnih članic Evropske unije pri zakonskem urejanju nevtralnosti interneta, pozornost namenili številni svetovni mediji. 

Zakaj je nevtralnost interneta pomembna? BEREC, ki združuje evropske regulatorje elektronskih komunikacij, je ugotovil, da veliko evropskih ponudnikov dostopa do interneta blokira ali upočasnjuje aplikacije kot so Skype, Spotify in Youtube ter druge spletne storitve in aplikacije, ki jih uporabljajo evropski potrošniki. Po ocenah Evropske komisije naj bi bilo okoli 100 milijonov uporabnikov prizadetih zaradi praks upravljanja spletnega prometa, s katerimi ponudniki onemogočajo ali upočasnjujejo določene storitve in aplikacije. S težavami se soočajo tudi slovenski uporabniki.

Predlog uredbe predvideva, da bi se ponudniki storitev dostopa do interneta in končni uporabniki lahko dogovorili za določitev omejitev za podatkovne količine ali hitrosti, ponudniki storitev dostopa do interneta pa ne bi smeli blokirati, upočasnjevati, spreminjati, poslabševati ali diskriminirati specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh. Ukrepe za upravljanje prometa bi lahko izvajali le v zakonsko določenih primerih, in sicer za:

• izvršitev sodbe sodišča;
• ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;
• preprečitev prenosa neželenih komunikacij končnim uporabnikom, ki so se predhodno strinjali s takimi omejevalnimi ukrepi, in
• preprečitev ali zmanjšanje učinkov začasnih in izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako.

Ukrepi za upravljanje prometa, kadar bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za njihovo uporabo, bi morali biti pregledni, nediskriminacijski in sorazmerni ter časovno omejeni in v obsegu, ki je nujno potreben.

Jedro spora so bile in ostajajo specializirane storitve. BEREC je predlagal, da se specializirane storitve in storitve dostopa do interneta izvajajo prek ločenih omrežij. Skladno s sprejeto definicijo bi se smele te storitve ponujati le prek logično različne zmogljivosti, kot se uporablja za storitve dostopa do interneta, pri čemer bo moral biti zagotovljen strog nadzor dostopa za zagotavljanje delovanja in višje kakovosti storitev. To pomeni, da bi morale biti storitve v omrežju ločene na fizičnem nivoju. Specializirane storitve se tudi ne bi smele tržiti ali uporabljati kot nadomestek za storitve dostopa do interneta.

Ponudniki storitev dostopa do interneta, ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih storitev ter ponudniki vsebin, aplikacij in storitev bi končnim uporabnikom lahko ponujali določene specializirane storitve po višjih cenah, kot so video na zahtevo, zdravstvene, poslovno kritične ali podatkovno intenzivne oblačne storite. Nabor teh storitev pa je Evropski parlament v prvem branju precej omejil glede na prvotni predlog Evropske komisije in parlamentarnega odbora za industrijo, raziskave in energetiko.

Ponudniki bi specializirane storitve smeli ponujati le, če bi zmogljivost omrežja dopuščala, da se zagotavljajo poleg storitev dostopa do interneta, in če ne bi povzročale poslabšanja dostopnosti ali zmanjšanja kakovosti storitev dostop do interneta. Ponudniki storitev dostopa do interneta pa pri tem tudi ne bi smeli razlikovati med funkcionalno enakovrednimi storitvami in aplikacijami.

Evropski parlament je s svojo odločitvijo operaterjem telekomunikacijskih omrežij in ponudnikom dostopa do interneta skušal preprečiti, da bi postali čuvarji spletnih vsebin, storitev in aplikacij, ki bi odločali, kaj sme v internet in kaj ne. Industrija se je na odločitev parlamenta burno odzvala. Operaterjem in ponudnikom storitev so se v protestu pridružili največji proizvajalci opreme.

V skladu z zakonodajnim postopkom Evropske unije se bo o uredbi sedaj izrekel Svet Evropske unije. Ni pričakovati, da bi ta besedilo uredbe v celoti potrdil, saj industrija že močno pritiska na posamezne vlade. Uredba bo verjetno sprejeta v drugem branju, morda še v letošnjem letu ali v začetku prihodnjega leta. To pa pomeni, da bo usoda uredbe in s tem nevtralnosti interneta odvisna od nove sestave Evropskega parlamenta.

Tabele: Sprejete spremembe določb o nevtralnosti interneta v predlogu uredbe o evropskem enotnem trgu elektronskih komunikacij in glasovanje slovenskih poslancev, 3.4.2014.

A7-0190/2014, spremembi št. 234 in 241 Člen 2 – Opredelitev 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) „omrežna nevtralnost‟ pomeni načelo, na podlagi katerega se ves spletni promet obravnava enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo;
Izid glasovanja: za 377, proti 235, vzdržanih 5 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Milan Zver
Proti:	Lojze Peterle
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, spremembi št. 235 in 242/1 Člen 2 – odstavek 2 – točka 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom in s tem povezavo med skoraj vsemi končnimi točkami, povezanimi z internetom, ne glede na omrežno tehnologijo, ki se uporablja;	(14) „internetna dostopovna storitev“ pomeni javno razpoložljivo elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča povezavo z internetom v skladu z načelom omrežne nevtralnosti, in s tem povezavo med skoraj vsemi končnimi točkami interneta, ne glede na omrežno tehnologijo ali terminalsko opremo, ki se uporablja;
Izid glasovanja: za 481, proti 120, vzdržanih 7 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Lojze Peterle, Milan Zver
Proti:
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, spremembi št. 235 in 242/2 Člen 2 – odstavek 2 – točka 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev ali katero koli drugo storitev, ki omogoča dostop do specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. do kombinacije le-teh, katerih tehnične lastnosti so konstantno nadzorovane, ali pošiljanje podatkov določenemu številu oseb ali končnih točk oz. prejemanju podatkov od le-teh; taka storitev se ne trži ali splošno uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev;	(15) „specializirana storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev, ki je optimizirana za specifične vsebine, aplikacije ali storitve oz. kombinacije le- teh ter ki se zagotavlja prek logično različne zmogljivosti in uporablja strog nadzor dostopa za zagotavljanje delovanja, ki vseskozi zahteva povečano kakovost, taka storitev pa se ne trži ali uporablja kot nadomestek za internetno dostopovno storitev;
Izid glasovanja: za 587, proti 7, vzdržanih 10 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Milan Zver
Proti:	Lojze Peterle
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, spremembi št. 236 in 243 §§ 1 & 2 Člen 23 – odstavka 1 in 2 Svoboda do zagotavljanja in uporabe odprtega dostopa do interneta ter upravljanja prometa
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Končni uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev prost dostop do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo aplikacije in uporabljajo storitve po lastni izbiri. Končni uporabniki s ponudniki internetnih dostopovnih storitev prosto sklepajo sporazume o podatkovnih količinah in hitrostih ter v skladu s takimi sporazumi o podatkovnih količinah koristijo ponudbe ponudnikov spletnih vsebin, aplikacij in storitev.	1. Končni uporabniki imajo prek internetnih dostopovnih storitev pravico do dostopa do informacij in vsebin ter jih lahko širijo, zaganjajo in zagotavljajo aplikacije in storitve ter uporabljajo terminale po lastni izbiri, ne glede na lokacijo končnega uporabnika ali ponudnika storitve oziroma lokacijo, izvor ali cilj storitve, informacij ali vsebin.
2. Končni uporabniki lahko tudi prosto sklepajo dogovore s ponudniki javnih elektronskih komunikacij ali ponudniki vsebin, aplikacij in storitev o zagotavljanju specializiranih storitev z boljšo kakovostjo. Da bi omogočili zagotavljanje specializiranih storitev za končne uporabnike, ponudniki vsebin, aplikacij in storitev ter ponudniki javnih elektronskih komunikacij med seboj prosto sklepajo sporazume o prenosu podatkovnih količin ali prometu kot specializiranih storitvah z opredeljeno kakovostjo storitve ali namensko zmogljivostjo. Zagotavljanje specializiranih storitev ne povzroča ponavljajočega se ali neprestanega zmanjšanja splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.	2. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev, ponudniki javnih elektronskih komunikacij in ponudniki vsebin, aplikacij in storitev lahko končnim uporabnikom ponujajo specializirane storitve. Tovrstne storitve se ponujajo le, če zmogljivost omrežja dopušča, da se zagotavljajo poleg internetnih dostopovnih storitev, in če ne povzročajo poslabšanja dostopnosti ali zmanjšanja kakovosti internetnih dostopovnih storitev. Ponudniki internetnega dostopa končnim uporabnikom ne razlikujejo med funkcionalno enakovrednimi storitvami in aplikacijami.
Izid glasovanja: za 352, proti 258, vzdržanih 7 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš, Zofija Mazej Kukovič
Proti:	Romana Jordan, Lojze Peterle, Milan Zver
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, spremembi št. 236 in 243 § 3 Člen 23 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Ta člen ne posega v zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na zakonitost informacij, vsebin, aplikacij ali storitev, ki se prenašajo.
Izid glasovanja: za 330, proti 275, vzdržanih 12 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš
Proti:	Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Lojze Peterle, Milan Zver
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, spremembi št. 236 in 243 §§ 4 & 5 Člen 23 – odstavka 4 in 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Izvajanje svoboščin iz odstavkov 1 in 2 se olajša z zagotavljanjem celovitih informacij v skladu s členom 25(1), členom 26(2) in členom 27(1) in (2).	4. Končni uporabniki prejmejo celovite informacije v skladu s členom 20(2), členom 21(3) in členom 21a Direktive 2002/22/ES, vključno z informacijami o vseh ukrepih upravljanja prometa, ki so bili uporabljeni in bi lahko vplivali na dostop in razširjanje informacij, vsebin, aplikacij in storitev, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena.
5. V okviru pogodbeno dogovorjenih podatkovnih količin ali hitrosti za internetne dostopovne storitve ponudniki teh storitev svoboščin iz odstavka 1 ne omejujejo z blokiranjem, upočasnjevanjem, poslabšanjem ali diskriminacijo specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh, razen v primerih, ko je treba uvesti primerne ukrepe za upravljanja prometa. Primerni ukrepi za upravljanje prometa so pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:	5. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev in končni uporabniki se lahko dogovorijo za določitev omejitev za podatkovne količine ali hitrosti za internetne dostopovne storitve. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev pravice iz odstavka 1 ne omejujejo z blokiranjem, upočasnjevanjem, spreminjanjem, poslabšanjem ali diskriminacijo specifičnih vsebin, aplikacij ali storitev oz. posebnih razredov le-teh, razen v primerih, ko je treba uvesti ukrepe za upravljanje prometa. Ukrepi za upravljanje prometa so pregledni, nediskriminacijski, sorazmerni in potrebni za:
a) izvajanje zakonodajne določbe ali izvršitev sodbe sodišča oz. za preprečitev ali poskus preprečevanja resnih kaznivih dejanj;	a) izvršitev sodbe sodišča;
b) ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;	b) ohranitev integritete in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalov končnih uporabnikov;
c) preprečitev prenosa neželenih komunikacij končnim uporabnikom, ki so se predhodno strinjali s takimi omejevalnimi ukrepi;
d) čim večje zmanjšanje učinkov začasnih ali izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako. Za ustrezno upravljanje prometa se podatki obdelujejo samo, kot je to potrebno in sorazmerno za namene tega odstavka.	d) preprečitev ali zmanjšanje učinkov začasnih in izrednih obremenitev omrežij, pod pogojem, da se enake vrste prometa obravnavajo enako. Ukrepi za upravljanje prometa se ne ohranijo dlje, kot je potrebno. Brez poseganja v Direktivo 95/46 vključujejo ukrepi za upravljanje prometa samo tako obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna in sorazmerna za namene tega odstavka, ter so tudi skladni z Direktivo 2002/58, zlasti kar zadeva zaupnost komunikacij. Ponudniki internetnih dostopovnih storitev vzpostavijo ustrezne, jasne, odprte in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb glede domnevnih kršitev tega člena. Tovrstni postopki ne posegajo v pravico končnih uporabnikov, da zadevo posredujejo nacionalnemu regulativnemu organu.
Izid glasovanja: za 340, proti 255, vzdržanih 19 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš
Proti:	Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Lojze Peterle, Milan Zver
Vzdržan(a):	Milan Zver
Ni glasoval(a):	Romana Jordan, Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, sprememba št. 239 Uvodna izjava 50
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(50) Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na prožnih parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki javnih elektronskih komunikacij pogajajo o takšni prilagodljivi ravni kakovosti storitve, je nujno potrebna za zagotavljanje specializiranih storitev, pričakuje pa se, da bo imela pomembno vlogo pri razvoju novih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Hkrati bi morali taki dogovori ponudnikom javnih elektronskih komunikacij omogočiti, da bolje uravnotežijo spletni promet in preprečijo preobremenjenost omrežja. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom javnih elektronskih komunikacij bi zato moralo biti omogočeno, da prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če takšni sporazumi bistveno ne poslabšajo splošne kakovosti internetnih dostopovnih storitev.	(50) Poleg tega ponudniki vsebin, aplikacij in storitev povprašujejo po zagotavljanju prenosnih storitev, ki temeljijo na prožnih parametrih kakovosti, vključno z nižjimi prednostnimi ravnmi za časovno neodvisen spletni promet. Možnost ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, da se s ponudniki elektronskih komunikacij pogajajo o takšni prilagodljivi ravni kakovosti storitve, bi utegnila biti potrebna tudi za zagotavljanje nekaterih storitev, kakršne so komunikacije stroj-stroj. Ponudnikom vsebin, aplikacij in storitev ter ponudnikom elektronskih komunikacij bi zato moralo biti še naprej omogočeno, da prosto sklepajo sporazume o specializiranih storitvah z opredeljenimi ravnmi kakovosti storitve, če takšni sporazumi ne poslabšajo kakovosti internetne dostopovne storitve.
Izid glasovanja: za 356, proti 261, vzdržanih 5 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš
Proti:	Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Lojze Peterle, Milan Zver
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

A7-0190/2014, sprememba št. 240 Uvodna izjava 51
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(51) Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko končni uporabniki svobodo do internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da ponudniki javnih elektronskih komunikacij spoštujejo določbe ter zagotavljajo nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve niso poslabšale. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s specializiranimi storitvami ter kakovost, kot jo dojemajo končni uporabniki. Nacionalne regulativne organe bi bilo treba pooblastiti, da vsem posameznim ponudnikom javnih elektronskih komunikacij naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči splošno poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev.	(51) Nacionalni regulativni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da lahko končni uporabniki svobodo do internetnega dostopa tudi dejansko izvajajo. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo zato treba naložiti obveznost spremljanja in poročanja, poskrbeti pa bi morali tudi, da ponudniki internetnih dostopovnih storitev, drugi ponudniki elektronskih komunikacij in drugi ponudniki storitev spoštujejo določbe ter zagotavljajo nediskriminacijske internetne dostopovne storitve visoke kakovosti, ki jih specializirane storitve ne poslabšujejo. Pri oceni morebitnega splošnega poslabšanja internetnih dostopovnih storitev bi morali nacionalni regulativni organi upoštevati parametre kakovosti, npr. časovne načrte in zanesljivostne parametre (prehodni čas, trepetanje in izguba paketa), ravni in učinke prezasedenosti omrežja, dejanske hitrosti v primerjavi z oglaševanimi, zmogljivost internetnih dostopovnih storitev v primerjavi s storitvami povečane kakovosti ter kakovost, kot jo dojemajo končni uporabniki. Nacionalni regulativni organi bi morali vzpostaviti pritožbene postopke, ki končnim uporabnikom zagotavljajo učinkovita, preprosta in lahko dostopna pravna sredstva, in biti pooblaščeni, da vsem ali posameznim ponudnikom internetnih dostopovnih storitev, drugim ponudnikom elektronskih komunikacij in drugim ponudnikom storitev naložijo zahteve glede minimalne kakovosti storitev, če je to nujno, da se prepreči poslabšanje kakovosti internetnih dostopovnih storitev.
Izid glasovanja: za 331, proti 271, vzdržanih 8 poslancev. Kako so glasovali slovenski poslanci:
Za:	Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš
Proti:	Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Lojze Peterle, Milan Zver
Vzdržan(a):	/
Ni glasoval(a):	Jelko Kacin, Ivo Vajgl

Opomba: poslanca Ivo Vajgl in Jelko Kacin na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta dne 3.4.2014 nista sodelovala.

Vir: Evropski parlament, 2014 (seznam navzočih, izidi glasovanja, poimensko glasovanje, zapisnik).