Ambiciozen načrt Evropske komisije za enotni digitalni trg

Slika: Evropska komisija.

Evropska komisija je danes predstavila ambiciozno strategijo enotnega digitalnega trga, ki je med njenimi največjimi prioritetami. Strategija vsebuje politične usmeritve na ključnih področjih  za evropske potrošnike in podjetja. Posebej dobrodošli so ukrepi za olajšanje čezmejnega dostopa do digitalnih izdelkov, storitev in vsebin. Med ključnimi ukrepi so reforma avtorskih pravic, odprava geografskega blokiranja, boljše varstvo pravic potrošnikov pri spletnem nakupovanju digitalnih izdelkov in vsebin ter ukrepi za nižje cene čezmejnih elektronskih komunikacijskih storitev in dostave paketov.

Podpiram ambiciozno zastavljen načrt enotnega digitalnega trga. Ukrepi, ki jih je predstavila Evropska komisija, so nujno potrebni, če želimo okrepiti gospodarski položaj Evropskega območja ter zagotoviti visoko raven kakovosti življenja. Ob tem pa opozarjam, da je na nekaterih področjih potrebna še večja odločnost za odpravljanje ovir in poenotenje zakonodaje. Pričakujem, da države članice v Evropskem svetu tokrat ne bodo scefrale in razvodenele ambicioznih načrtov Evropske komisije, kot so to storile ob lanski obravnavi predloga za enotni trg elektronskih komunikacij. V nasprotnem primeru se bo konkurenčni položaj evropskega digitalnega gospodarstva, zlasti zagonskih podjetij, poslabšal, dolgoročno pa bodo največ izgubili državljani.

Lažji (čezmejni) dostop do digitalnih izdelkov, storitev in vsebin

Evropska komisija si prizadeva za krepitev zaupanja potrošnikov v spletno poslovanje ter lažji dostop do digitalnih izdelkov, storitev in vsebin na območju celotne Evropske unije. Slovenski državljani bomo z odstranitvijo ovir pri čezmejnem dostopu nedvomno pridobili. Doslej smo bili namreč mnogokrat diskriminirani in prisiljeni kupovati dražje kot državljani drugih držav članic, nekaterih izdelkov in vsebin pa sploh nismo mogli kupiti.

Dobrodošla je tudi načrtovana poenostavitev pravil glede zaračunavanja davka na dodano vrednost od prodaje digitalnih storitev in vsebin na podlagi države, v kateri ima kupec stalno prebivališče. Z nedavnimi spremembami se je namreč povečala administrativna obremenitev podjetij, ki nudijo digitalne storitve ali vsebine v več državah članicah Evropske unije.

Žal se je Evropska komisija v predlogih za odstranitev ovir pri čezmejnem dostopu do digitalnih vsebin omejila le na plačljive vsebine, medtem ko je izpustila vsebine javnih radiotelevizij. Zaradi tega bodo imeli državljani, zlasti jezikovne manjšine, še naprej otežen čezmejni spletni dostop do informativnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin.

Reforma avtorskih pravic

Manj ambiciozni, kot so bili sprva zastavljeni, so predvideni ukrepi za reformo avtorskih pravic, ki ne zagotavljajo zadostne harmonizacije zakonodaje v državah članicah. Evropska komisija se tudi ni dovolj odločno lotila reforme nadomestil za digitalna avtorska dela, ki niso skladna s sodobnimi načini njihove distribucije in uporabe. Brez odločnejših ukrepov in harmonizacije zakonodaje, bodo potrošniki in podjetja pri uporabi digitalnih avtorskih del še naprej v negotovosti, avtorji pa ne bodo deležni ustrezne zaščite. Poleg tega ukrepi ne zagotavljajo ustreznega dostopa invalidov do digitalnih kulturnih in izobraževalnih  vsebin. 

Pričakujem, da bo Evropska komisija v nadaljevanju predstavila odločnejše ukrepe, s katerimi bo poenotila avtorsko zakonodajo na ravni Evropske unije ter jo prilagodila digitalnemu okolju in načinu uporabe.

Spletne platforme

Načrtovana analiza vpliva in tržne vloge spletnih platform je korak v pravo smer, vendar je treba opozoriti pred njihovo preuranjeno regulacijo. Spletne platforme so se doslej hitro spreminjale in razvijale, zato bi njihova preuranjena ali preobsežna regulacija lahko zavrla razvoj digitalnih platform ter povezanih storitev in vsebin v primerjavi z ostalim svetom. Potencialna regulacija bi morala biti kar se da omejena, tehnološko nevtralna in zadevati le tiste vidike, ki so nujni za zagotovitev pravic državljanov do zasebnosti in proste izbire ter za ohranitev konkurence na trgu.

Podobni pomisleki so prisotni pri boju proti nelegalnim vsebinam, kjer bi morali zagotoviti predvsem učinkovit nadzor nad zlorabami. Omogočiti bi morali nemoteno širjenje pravic iz naslova dovoljene uporabe in spreminjanja avtorskih vsebin ter preprečiti, da tako posredovanje postane orodje zgolj v rokah največjih podjetij.

Vzpostavitev enotnega trga elektronskih komunikacij

Za vzpostavitev enotnega digitalnega trga je potreben tudi enotni trg elektronskih komunikacij. Temu področju sem v preteklih dveh letih posvetil precejšnjo pozornost. Do sedanjih predlogov Evropske komisije sem zadržan, saj niso dovolj ambiciozni. Potrebujemo pravila, ki bodo zagotovila nevtralnost interneta po vzoru Slovenije, Nizozemske in skandinavskih držav. Prav tako potrebujemo odločnejše ukrepe, ki bodo okrepili konkurenčnost med ponudniki omrežij in zagotovili nadaljnje nižanje cen gostovanja v Evropski uniji.

Spodbudna pa je ponovna vključitev načrtov za učinkovitejšo koordinacijo radijskega spektra na ravni Evropske unije ter poenotenje kriterijev za podeljevanje radijskega spektra v državah članicah. To bo na daljši rok privedlo do bolj učinkovite rabe radijskega spektra ter do enotnejšega in konkurenčnejšega evropskega trga elektronskih komunikacij.

Dodatne informacije o predlogu Evropske komisije najdete v sporočilu za javnost.

(Dopolnjeno 7. 5. 2015.)