Pages

Saturday, 15 October 2016

Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C

Svet za elektronske komunikacije RS (SEK) je v mandatu (2011–2016) uvedel in prakticiral institut ločenega mnenja. Uveljavil ga je tako pri sklepih v zapisnikih kot pri pisnih mnenjih, priporočilih in predlogih, ki jih je sprejel kot posebne dokumente. Ločeno pisno mnenje posameznega člana je poslal naslovniku skupaj z večinsko sprejetim mnenjem, priporočilom ali predlogom. Z novim sklicem se ta demokratična praksa postavlja pod vprašaj. Že pri prvem mnenju SEK v mandatu (2016–2021) je novi predsednik zavrnil seznanitev Ministrstva za javno upravo (MJU) in javnosti z dvema ločenima mnenjema. Mnenji objavljamo v nadaljevanju.

SEK je na prvi dopisni seji, ki je potekala od 9. do 12. septembra 2016, sprejel mnenje (št. 0131-3/2016/39), ki ga je podal v javnem posvetovanju o osnutku predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C).

Člana Rok Matjaž in Dušan Caf sta glasovala proti večinsko sprejetemu mnenju SEK in podala ločeni mnenji. Novi predsednik SEK Slavko Žitnik njunih mnenj, kljub pisno izraženi zahtevi, ni želel vključiti v dopis, s katerim je večinsko sprejeto mnenje poslal MJU. Zavrnil je tudi zahtevo za javno objavo ločenih mnenj na spletni strani AKOS*kjer je objavljeno  večinsko mnenje SEK

Avtorja ločenih mnenj sta proti ravnanju predsednika SEK odločno protestirala. Ker od svoje sporne odločitve ni odstopil in ga je pri tem podprla večina članov SEK, avtorja ločeni mnenji objavljata na zasebnem blogu. Obe mnenji sta redakcijsko popravljeni in opremljeni z opombami.

Ločeno mnenje člana SEK Roka Matjaža glede mnenja SEK k spremembam 174. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)


Na 2. redni seji SEK dne 30. septembra so nam predstavniki MJU pojasnili objektivne razloge za spremembe 174. člena ZEKom-1, s katerimi se strinjam, kakor tudi subjektivne razloge. Zato me čudi »poziv SEK k ponovnem premisleku pripravljavcem zakona«, navkljub »razumevanju objektivnih razlogov«.

Če argument izogibanja mešanja zakonodajne in izvršilne veje ne zadostuje, bi bil mogoče razumljivejši argument, da je SEK neodvisen in samostojen organ, ki ga imenuje Državni zbor RS, Svet AKOS pa je organ AKOS, ki ga imenuje Vlada RS.

Pričakoval sem, da bo dovolj tehten argument vsebinska nesorodnost: na eni strani organ, ki se ukvarja z nadzorom nad finančnim poslovanjem AKOS, na drugi organ, ki deluje v interesu razvoja in varstva potrošnikov.

Dostop do računovodskih listin, do katerih lahko dostopa Svet AKOS, pač ni predpogoj za delo SEK, ki je posvetovalno telo na področju razvoja elektronskih komunikacij in varstva interesov potrošnikov na področju elektronskih komunikacij v RS. Očitno so razlogi za »vztrajanje pri vključitvi« v Svet AKOS drugačni, oz. pretehtali so »razlogi«, o katerih na seji nismo razpravljali.

Obveščenost, dostop do informacij, »vtikanje nosu« v akterje na področju elektronskih komunikacij (tudi Svet AKOS), nam omogoča 2. odstavek 231. člena ZEKom-1, ki se ne spreminja. 231. člen, ki opredeljuje naloge SEK in se je v preteklem delovanju pokazal kot nejasen (oz. so ga posamezni akterji razumevali vsak po svoje), je za opravljanje našega poslanstva neprimerno pomembnejši, kot očitno nujno potrebno mesto v Svetu AKOS. SEK v prejšnji sestavi** je več let opozarjal na težave pri pridobivanju informacij, tudi v letih, ko Svet AKOS še sploh ni bil ustanovljen in je k letnim poročilom in planu dela mnenje podajal SEK.

Februarja 2016 je v okviru obravnave Letnega poročila SEK za leto 2014 Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS pozval Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,*** da v noveli ZEKom-1 jasneje opredeli naloge direktorja AKOS, SEK, SRDF**** ter Sveta AKOS.

Očitno je, da MJU ni sledil napotilom Državnega zbora RS, ampak delovanje SEK »rešuje« s spremembo 174. člena, s katero mu jemlje za njegovo delovanje nebistveno pristojnost. Ureditev oz. jasna razmejitev pristojnosti, ki bi omenjenim organom olajšala delovanje, očitno ni v interesu izvršilne veje oblasti (MJU). Zaradi tega sem v obrazložitev tudi vključil »subjektivne razloge«, ki jih je na seji omenila predstavnica ministrstva.

Ločeno mnenje člana SEK Dušana Cafa glede mnenja SEK k spremembam 174. člena ZEKom-1


Na osnovi razprave o osnutku predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C), opravljene na 2. redni seji SEK dne 30. septembra 2016, ter skladno s pojasnili, ki sem jih podal po seji, mnenja SEK k omenjeni noveli, ki je predmet glasovanja na 1. dopisni seji, ne podpiram.

V mandatnem obdobju 2011–20116 je SEK podal vrsto poglobljenih pripomb in predlogov v procesu sprejemanja in sprememb ZEKom-1. Leta 2014 je sprožil javno posvetovanje o spremembah ZEKom-1 ter javno razpravo, v okviru katerih so deležniki podali vrsto predlogov za spremembo zakona. Tudi SEK je podal obsežne pripombe in predloge za spremembe ZEKom-1, predvsem z vidika varstva pravic potrošnikov, neodvisnosti in odgovornosti regulatorja, javnosti in preglednosti njegovega delovanja ter njegove podpore delovanju SEK. V skladu s sklepom Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS, sprejetim na 15. redni seji, ki je potekala 1. decembra 2015 in se nadaljevala 3. februarja 2016, je pripravil tudi predlog poslovnika o sodelovanju med SEK in AKOS.

Predlogi prejšnjega sklica SEK** so bili strokovno utemeljeni in so izhajali iz dolgoletnih izkušenj članov na področju regulacije in javnih politik. Žal pa jih MJU ni upošteval. Ministrstvo v ZEKom-1 ni jasneje opredelilo pristojnosti posameznih organov, s katerimi bi zagotovili njihovo preglednejše in odgovornejše delovanje ter izboljšali podporo AKOS delovanju obeh posvetovalnih svetov (SEK in SRDF). Prav tako ni upoštevalo predlogov za jasnejšo opredelitev pristojnosti Sveta AKOS. Namesto tega je MJU predlagal spremembe, ki še slabijo nadzor nad delovanjem AKOS, sodelovanje med obema posvetovalnima svetoma in AKOS pa bo še naprej prepuščeno samovolji vsakokratnega vodstva agencije.
Mnenje SEK v zvezi s spremembo 174. člena ZEKom-1 (47. člen ZEKom-1C) ne upošteva pojasnil predstavnice MJU, podanih na seji. Je tudi v nasprotju s prizadevanji prejšnje sestave SEK za jasnejšo opredelitev in ločitev pristojnosti obeh posvetovalnih svetov in AKOS.

Imenovanje Sveta AKOS je v pristojnosti Vlade RS, zato menim, da ni smiselno, da ima SEK zakonsko zagotovljeno mesto v Svetu AKOS.

Prav tako ni smiselna zakonska določitev obveznosti posredovanja zapisnikov sej Sveta AKOS, saj jih SEK za svoje delovanje praviloma ne potrebuje. Če pa SEK sklene, da zapisnik Sveta AKOS potrebuje, ima za njegovo pridobitev zakonsko podlago v določbah drugega odstavka 231. člena ZEKom-1.

Predlagana zakonsko določena obvezna prisotnost članov SEK in SRDF na sejah Sveta AKOS ni smiselna. Zahteva je v nasprotju z načelom ločitve pristojnosti posameznih posvetovalnih svetov in organov AKOS. Toliko bolj, ker so pristojnosti Sveta AKOS in obeh posvetovalnih svetov, SEK in SRDF, povsem različne. Ne glede na to pa lahko SEK in SRDF podata mnenje glede programskih in finančnih dokumentov ali letnih poročil AKOS.

* Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.
**  V mandatnem obdobju 2011–2016.
*** Pristojnost za področje elektronskih komunikacij je bila kasneje iz Ministrstva za izobraževanje znanost in šport prenesena na MJU.
**** Svet za radiodifuzijo.

No comments:

Post a comment