Pages

Sunday, 16 October 2016

Pojasnilo k razpravi na ustanovni seji SEK

Novi mandat (2016–2021) Sveta za elektronske komunikacije (SEK) se je pričel s postopkovnimi zapleti in zavračanjem objave ločenih mnenj. Na to smo opozorili z zapisom Ločeno mnenje k pripombam SEK na ZEKom-1C. Zapletlo se je tudi s pojasnilom razprave na ustanovni seji (1). Ker pojasnila doslej še nisem uspel podati, ga javno objavljam. Za ta korak sem se odločil, ker razprava na ustanovni seji in njen zapis ne odražata dejanskega stanja glede zakonskega okvira in dela SEK v mandatnem obdobju 2011–2016 ter krnita njegov ugled. 

SEK v novi sestavi je na 2. redni seji (2) potrdil zapisnik 1. redne seje, zato predpostavljam, da so navedbe članov SEK in predstavnice Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) v zapisniku pravilno povzete. Ugotavljam, da zapis, čeprav skrajšan, ne odraža dejanskega stanja glede dela SEK v mandatnem obdobju 2011–2016 in krni njegov ugled. Vsebuje navedbe, ki so morda zavajajoče, netočne ali kažejo na nepoznavanje zakonskega okvira delovanja SEK med razpravljavci. Za zaščito ugleda in integritete članov preteklega sklica SEK kot tedanji član in predsednik SEK podajam naslednje pojasnilo:


1. glede pripombe člana SEK Mladena Bijeljaca, da SEK v predhodnem sklicu ni organiziral okroglih miz, ki so pomembne za pridobitev različnih mnenj


Navedba iz zapisnika 1. redne seje SEK v mandatu 2016–2021: »Član Bijeljac je pripomnil, da v preteklosti ni bilo organiziranih okroglih miz, ki so za pridobitev različnih mnenj nujne.«

Uvodoma pojasnjujem:
  • SEK je posvetovalno telo, ki ga imenuje državni zbor. Njegove pristojnosti so določene z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15); v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1). Pristojnosti, zbrane na enem mestu, so zapisane v 6. členu Poslovnika Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 58/13; v nadaljnjem besedilu: Poslovnik); 
  • v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZEKom-1 so člani SEK predstavniki potrošniških, reprezentativnih invalidskih organizacij, izobraževalnih institucij ter različni strokovnjaki s področja elektronskih komunikacij;
  • SEK na podlagi drugega odstavka 230. člena ZEKom-1 in prvega odstavka 14. člena Poslovnika dela in odloča na sejah;
  • SEK je na podlagi prvega odstavka 4. člena Poslovnika pri svojem delu neodvisen in samostojen.
Kot izhaja iz gornjih alinej, se od članov SEK pričakuje, da področje elektronskih komunikacij dobro poznajo in so strokovnjaki, ki lahko na sejah samostojno in neodvisno delajo ter odločajo. 

SEK v skladu s prvim odstavkom 231. člena ZEKom-1 daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s specifičnimi socialnimi potrebami na tem področju. Na podlagi osme alineje 6. člena Poslovnika lahko SEK obravnava tudi druga vprašanja, povezana z njegovim delom, in odloča o drugih zadevah, ki jih določa Poslovnik.

Pisno zaprosilo za podajo mnenja, priporočila ali predloga (v nadaljnjem besedilu: zaprosilo) glede zadev, ki so v pristojnosti SEK, lahko na podlagi prvega odstavka 231. člena ZEKom-1 poda Agencija za komunikacijska omrežja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS). 

SEK je v skladu z zakonom predvsem strokovno posvetovalno telo AKOS, a zaprosilo za mnenje lahko podajo tudi drugi državni organi in drugi akterji na področju elektronskih komunikacij (v nadaljnjem besedilu: pobudnik oziroma pobudnica). 

Zaprosilo mora biti ustrezno obrazloženo in mora vsebovati informacije oziroma dokumente, na osnovi katerih SEK lahko opravi razpravo ter poda mnenje, priporočilo ali predlog. Če zaprosilo ni ustrezno obrazloženo in ne vsebuje potrebnih informacij oziroma dokumentov, SEK zaprosila ni dolžan obravnavati. 

V kolikor SEK za obravnavo posameznega vprašanja potrebuje dodatne informacije, sme le-te zahtevati v skladu z drugim odstavkom 231. člena ZEKom-1 od AKOS, državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij. 

Pri odločitvi, ali bo o nekem vprašanju razpravljal in podal mnenje, priporočilo ali predlog, je SEK neodvisen in samostojen.

V mandatnem obdobju 2011–2016 je SEK razpravljal in obravnaval mnenja, priporočila ali predloge na podlagi pobud članov in na podlagi prvega odstavka 230. člena ZEKom-1 na podlagi zaprosil AKOS. SEK je mnenja podajal tudi v javnih posvetovanjih drugih državnih organov ter v posvetovanjih drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij. 

Kot odlični poznavalci in vrhunski strokovnjaki s področja elektronskih komunikacij, so člani SEK samostojno in neodvisno obravnavali pobude in zaprosila za podajo mnenj, pripravljali gradiva ter razpravljali in odločali na sejah.


2. glede navedb predstavnice AKOS Tanje Muha o sodelovanju s SEK


Navedba iz zapisnika 1. redne seje SEK v mandatu 2016–2021: »Predstavnica AKOS Tanja Muha je navzoče seznanila, da je bilo sodelovanje SEK in AKOS v preteklih petih letih zgledno. Glede na to, da je SEK posvetovalno telo, je AKOS sicer pričakoval več vsebinske podpore in usmeritev, še posebej glede na vse podatke, ki jih je SEK zahteval in jih s strani AKOS tudi dobil. V pripravo podatkov je bilo vloženega veliko časa, AKOS pa žal ni pridobil povratnih informacij ali usmeritev.

Izpostavila je tudi, da se SEK kot organ proti koncu mandata praktično ni udeleževal javnih posvetovanj, kar je AKOS zelo pogrešal. Na željo SEK je bila organizirana delavnica o nadaljnjem razvoju in gradnji širokopasovnih omrežij v RS, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki operaterjev, ministrstev, fakultet, AVK.

AKOS je SEK povabil, naj se udeleži delavnice s svojo predstavitvijo, vendar se SEK kot organ povabilu ni odzval. Posveta se je udeležil samo g. Caf, pa še ta je prišel za zelo kratek čas.«

Navedbe predstavnice AKOS Tanje Muha so netočne in zavajajoče tako glede vsebinske podpore SEK kot glede udeležbe na javnih posvetovanjih. Ne držijo niti navedbe v zvezi z delavnico niti z mojo udeležbo, saj sem bil na delavnici prisoten večino časa. 

V nadaljevanju podajam ostala pojasnila. 

SEK je v mandatu 2011–2016 sprejel številna mnenja, priporočila in predloge. Še posebej aktiven je bil v zadnjih dveh letih mandata in je mnenja izdajal praktično do njegovega izteka.

AKOS je res večkrat izrazil željo za podporo s strani SEK, a večine njegovih mnenj sploh ni upošteval. Odločitve SEK so bile namreč pogosto v nasprotju s pričakovanji AKOS, saj je SEK, ki je samostojen in neodvisen, svoje odločitve pripravljal strokovno, na podlagi upoštevanja širšega interesa razvoja države ter ob upoštevanju varstva interesov potrošnikov, invalidov in uporabnikov s specifičnimi socialnimi potrebami. 

Ravnanje AKOS, ki pogosto ni upošteval mnenj SEK, je razvidno iz dokumentacije. Le-ta kaže, da je AKOS le izjemoma zaprosil SEK za podajo mnenja na podlagi obrazloženega zaprosila, ki bi vsebovalo vse potrebne informacije oziroma dokumente, na osnovi katerih bi SEK lahko opravil razpravo ter podal mnenje. 

Navkljub premalo preglednemu in odprtemu delu, nepreglednim informacijam o razvoju trga ter pogosto neustreznim in pomanjkljivim informacijam in dokumentom, ki jih je SEK prejel od AKOS, se je SEK udeleževal javnih posvetovanj in obravnav ter na lastno pobudo podajal pisna mnenja, priporočila in predloge.

Predstavniki SEK so se javnih posvetovanj in posvetov AKOS udeleževali, kadar so bili z njimi seznanjeni, so bile teme s področja pristojnosti SEK in je SEK o obravnavani tematiki na sejah sprejel ustrezno mnenje, priporočilo ali predlog. 

SEK pa se javnih posvetovanj in posvetov AKOS ni udeležil, kadar z njimi ni bil seznanjen, kadar obravnavana problematika ni sodila v področje njegovega dela ali kadar v zvezi z neko problematiko ni sprejel mnenja, priporočila ali predloga.

Kot izhaja iz dokumentacije SEK, ga o javnih posvetovanjih oz. obravnavah AKOS praviloma ni obveščal. V mnogih primerih je bilo posvetovanje izvedeno celo v času, ko se SEK ni mogel sestati, da bi mnenje lahko podal (npr. v času poletnih dopustov ali med prazniki).

Drugače je bilo z javnimi posveti. V tem primeru je AKOS člane SEK sicer vabil na posvete, a praviloma ni zagotovil informacij, na podlagi katerih bi se SEK z obravnavano tematiko lahko predhodno celovito seznanil na seji, jo obravnaval ter v zvezi s tem sprejel mnenje, priporočilo ali predlog, ki bi ga nato predstavil na posvetu.

Na javnih posvetih, ki jih organizira AKOS, lahko SEK poda in zagovarja le mnenje, priporočilo ali predlog, ki ga predhodno obravnava in sprejme na seji. 

Kadar je SEK predhodno sprejel mnenje, priporočilo ali predlog, se je posvetov tudi zmeraj udeležil. Če pa ga AKOS predhodno ni seznanil s problematiko in ugotovitvami ter mu ni zagotovil informacij in dokumentov za obravnavno na seji, se SEK na posvet ni mogel ustrezno pripraviti in tudi ni mogel predstaviti skupnega stališča. Zaradi tega se v nekaterih primerih člani SEK posvetov niso udeležili. Z vsebino posveta so se seznanili z ogledom videa in/ali z zapisnikom, kar je bila podlaga za kasnejšo razpravo na seji.

V nekaterih primerih pa je SEK, ki je podal predlog za obravnavo, zadevo želel obravnavati na seji, a mu AKOS ni ugodil. V tem primeru SEK na javnem posvetu ni predstavil svojih mnenj, priporočil in predlogov, saj jih predhodno ni obravnaval in sprejel na seji. To velja tudi za omenjeno delavnico. Njeno izvedbo je SEK predlagal že leta 2014 in nato večkrat ponovil pobudo za obravnavo tematike na seji. Do izvedbe delavnice je prišlo leto in pol po pozivu SEK, ko so navzoči (AKOS, ministrstvo, operaterji) le še predstavili končne rezultate in na izhodišča ter pristope ni bilo več mogoče vplivati. Namen SEK pa je bil, da bi se že leta 2014 javno pogovorili o izhodiščih za pripravo strateških načrtov razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije. A si tega očitno nihče ni želel, ker so bila razhajanja med interesi glavnih akterjev prevelika.


3. glede vprašanj in navedb v zvezi z dostopnostjo dokumentov SEK


Navedba iz zapisnika 1. redne seje SEK v mandatu 2016–2021: »Po predstavitvi je sledila razprava, v kateri je član Bijeljac zastavil vprašanje v zvezi z dostopnostjo dokumentov. Zanimalo ga je, zakaj niso letna poročila javno objavljena na spletni strani SEK. […] 

Član Kožuh je povedal, da na spletni strani SEK manjkajo vsebine, kot je na primer letno poročilo […]. Tako kot objavlja vsebine na spletni strani AKOS, bi moral vsebine na svoji spletni strani objavljati tudi SEK.«

V mandatu 2011–2016 je AKOS za SEK vzpostavil posebno spletno stran, ki je v prvih dveh mandatih ni imel. Vzpostavljena je bila decembra 2012, po letu in pol mandata. ZEKom-1 posebne spletne strani ne določa, saj naj bi bil SEK posvetovalno telo AKOS.

SEK je različne javnosti o svojem delu obveščal prek različnih kanalov, na primer: 
  • z dopisi naslovnikom mnenj, priporočil in predlogov,
  • s sporočili za javnost, 
  • s posredovanjem letnega poročila državnemu zboru ter drugim državnim organom in akterjem na področju elektronskih komunikacij,
  • s posredovanjem mnenj v javnih posvetovanjih,
  • s predstavitvijo mnenj na javnih posvetih,
  • s sodelovanjem na okroglih mizah,
  • s sodelovanjem v oddajah in z intervjuji za različne medije.
Obseg komuniciranja z javnostmi je razviden iz korespondence. Samo v letu 2015 je bilo poslanih oz. prejetih prek 120 dopisov oz. prek 10 dopisov na sejo (3). Ta korespondenca je bila opravljena z AKOS, drugimi državnimi organi in drugimi akterji na področju elektronskih komunikacij. Podobna statistika velja za leto 2014.

Glede objave na spletnih straneh je SEK s poslovnikom, ki ga je sprejel leta 2013, določil odgovorno osebo za objavljanje dokumentov na spletni strani. V skladu s Poslovnikom je oseba, ki skrbi za izvajanje zakonsko določenih nalog AKOS, sekretar, ki ga v skladu z zakonom »na predlog direktorja agencije imenuje svet agencije izmed zaposlenih v agenciji« (šesti odstavek 229. člena ZEKom-1). Naloga urejanja spletnih strani (npr. nalaganje sprejetih in torej potrjenih dokumentov) je v skladu s Poslovnikom samostojna naloga, ki jo je sekretar dolžan opravljati v skladu z 8. alinejo tretjega odstavka 10. člena Poslovnika. Vsi dokumenti SEK (sklepi, mnenja, priporočila in predlogi) so sprejeti na sejah. Za njihovo objavo ni potrebna nobena druga potrditev.

Naloga SEK je v skladu z določbo prvega odstavka 231. člena ZEKom-1, da daje »mnenja, priporočila in predloge …« V skladu s tretjim odstavkom 231. člena ZEKom-1 pa »mnenja, priporočila in predloge iz prvega odstavka tega člena agencija objavi na svojih spletnih straneh.« Laično, za nepravnike, to pomeni, da mnenja, priporočila in predloge, ki jih SEK sprejme, AKOS objavi na svojih spletnih straneh. 

Mnenja SEK so tudi sklepi in letno poročilo. Slednje v skladu z zakonom ni predvideno in torej ni obvezujoč dokument, ki bi ga SEK moral pripravljati, a gre vendarle za pomemben dokument, uveden s Poslovnikom, ki povzema mnenja, priporočila in pobude SEK. Podobno velja za sporočila za javnost, ki povzemajo in pojasnjujejo sklepe. Vse te dokumente bi AKOS v skladu z zakonom moral objavljati na svojih spletnih straneh. 

Zakonodaja je jasna in ne pušča manevrskega prostora za drugačno razlago. Vsa pisna mnenja, priporočila in predloge bi AKOS v skladu z zakonom moral objavljati na svojih spletnih straneh, a tega ni počel, zaradi česar je bila med drugim podana zahteva za nadzor zakonitosti nad delom AKOS in ugotavljanje odgovornosti pristojnih (4). 

V nadzoru zakonitosti dela je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljnjem besedilu: MIZŠ) ugotovilo, da je objava informacij SEK v skladu z zakonom naloga AKOS, ki mora zagotavljati »strokovne in administrativne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta« (šesti odstavek 229. člena ZEKom-1). Po zaključenem nadzoru je MIZŠ naložil AKOS naslednji popravljalni ukrep: 
  • »Skladno s tretjim odstavkom 231. člena ZEKom-1 mora agencija na svojih spletnih straneh objaviti mnenja, priporočila in predloge Sveta za elektronske komunikacije ter se do njih opredeliti.
 Rok: 31. 1. 2016.« (5)
MIZŠ vse do izteka mandata SEK v predhodnem mandatu 2011–2016, torej v enem letu, ni zagotovil odprave kršitve zakona in težav z objavljanjem mnenj SEK. AKOS mnenj, priporočil in predlogov SEK preteklega sklica vse doslej, torej do oktobra 2016, ni objavil na svojih spletnih straneh.


4. glede vprašanj o letnem planu SEK


Navedba iz zapisnika 1. redne seje SEK v mandatu 2016–2021: »Član Kožuh je vprašal ali je narejen načrt oziroma program dela za leto 2016, na katerega se bo oprl SEK v novi sestavi.«

SEK letnega programa dela v smislu vsebin, ki bi jih obravnaval na posamičnih sejah, v treh mandatih ni sprejemal. Svoje delo je opravljal na temeljnih področjih, ki jih določa zakonodaja, in vsebine določal vnaprej, a v skladu z napovedanimi zadevami, medtem ko je nekatere pomembne teme obravnaval sistematično in dolgoročno. Ne glede na to je bilo delo SEK v vsebinskem smislu vselej podrejeno obravnavi aktualnih tem, javnim obravnavam in posvetovanjem ter prejetim pobudam za podajo mnenj, priporočil in predlogov. 

Letno je sprejemal le finančni načrt, ki temelji na številu predvidenih sej v tekočem letu, saj SEK svoje delo opravlja na sejah. Finančni načrt je bil določen z obsegom sredstev za (i) mesečne nagrade članov in dodatek za sekretarja, (ii) povračilo potnih stroškov, (iii) reprezentanco in (iv) materialne stroške (material, tiskarske storitve ipd.).

Od AKOS je zahteval, da finančni načrt SEK vključi v letni program in finančni načrt AKOS na enak način, kot vključuje finančni načrt Sveta za radiodifuzijo. Na ta način bi dosegli javno objavo v skladu z določbami ZEKom-1 in enako obravnavo obeh strokovnih posvetovalnih svetov AKOS. Žal je AKOS objavi finančnega načrta SEK nasprotoval. Prav tako je nasprotoval temu, da bi SEK načrtoval sredstva za druge aktivnosti, potrebne za izvajanje njegovih pristojnosti (6), (7), 8), (9), (10).

Vprašanje planiranja do nadaljnjega ostaja odprto, saj je AKOS vzpostavil in ohranja  različno prakso za oba posvetovalna sveta, SEK in SRDF, čeprav za to ni nobene zakonske podlage, ne glede na njune nekoliko različne pristojnosti, kar je potrdilo tudi pristojno ministrstvo.


Opombe


(1) Prva redna seja SEK v mandatu 2016–2021 je bila 13. 7. 2016.

(2) 30. avgusta 2016.

(3) V letu 2015 je imel SEK 12 rednih sej.

(4) SEK. Zahteva za nadzor zakonitosti dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter ugotavljanje odgovornosti pristojnih, št. 0131-2/2015/7 z dne 19. 5. 2015 (naslovljeno na MIZŠ).

(5) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Seznanitev z dokumentom št. 381-10/2014/97 »Ugotovitve ob nadzoru nad zakonitostjo dela Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za delovno področje elektronskih komunikacij z evalvacijo pripomb na sklepne ugotovitve v dokumentu št. 381-10/2014/76 z dne 29. 9. 2015« in popravljalni ukrepi, št. 381-10/2014/107 z dne 23. 10. 2015.

(6) SEK. Finančni načrt Sveta za elektronske komunikacije RS – zaprosilo za mnenje, št. 0131-4/2015/43 z dne 2. 10. 2015 (naslovljeno na MIZŠ).

(7) MIZŠ. Mnenje na Finančni načrt Sveta za elektronske komunikacije RS, št. 381-10/2014/94 z dne 9. 10. 2015 (odgovor na dopis št. 0131-4/2015/43 z dne 2. 10. 2015).

(8) Sklep SEK. Finančni načrt za leto 2016, št. 0131-4/2015/43 z dne 13. 10. 2015 (s sklepom je bil seznanjen AKOS).

(9) SEK. Finančni načrt Sveta za elektronske komunikacije RS, št. 0131-4/2015/51 z dne 1. 12. 2015 (naslovljeno na AKOS).

(10) MIZŠ. Mnenje ministrstva o vključitvi finančnega načrta Sveta za elektronske komunikacije v Program dela in finančni načrt AKOS za leto 2016, št. 381-19/2015/20 z dne 3. 12. 2015 (odgovor na dopis AKOS št. 0100-1/2015/63 z dne 3. 12. 2015).

No comments:

Post a comment