Elektronske komunikacije v letu 2015: nevtralnost interneta

CC BY-NC-SA 4.0 Free Press

Leto 2015 je bilo v znamenju odprtega in nevtralnega interneta. V Združenih državah Amerike je Zvezna komisija za komunikacije (angl. Federal Communications Commission — FCC) sprejela zgodovinsko odločitev za zaščito odprtega in nevtralnega interneta. V kampanjo za podporo strožji regulaciji interneta se je vključilo skoraj štiri milijone zagovornikov. Povsem drugače je sprejemanje nove zakonodaje potekalo v Evropski uniji. Svet EU je najprej zavrgel zakonodajno besedilo, ki ga je aprila 2014 sprejel Evropski parlament. Pri pripravi predloga nove uredbe pa so se politiki nato osredotočili zgolj na odprtost interneta in gostovanje v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v EU. 

Za drugo branje v Evropskem parlamentu je bil predlog uredbe pripravljen v ozkem krogu obeh evropskih zakonodajalcev, Parlamenta in Sveta, ob podpori Komisije, brez širše javne razprave*. Na oktobrskem zasedanju je Parlament zavrgel vse amandmaje in sprejel uredbo, za katero del vplivne mednarodne strokovne javnosti meni, da je pisana po meri industrije. Izvedbene akte, potrebne za uveljavitev uredbe, bo Komisija sprejela po posvetovanju z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).

Slovenija se je v letu 2015, tudi po zaslugi Sveta za elektronske komunikacije RS (SEK), ponovno vpisala na svetovni zemljevid internetne nevtralnosti. SEK si je od leta 2013 prizadeval za amandmaje k uredbi. Zavzemal se je za odločna slovenska stališča glede internetne nevtralnosti na ravni EU. Slovenija je na oktobrskem zasedanju Sveta EU z Nizozemsko edina glasovala proti uredbi. SEK je lani sprožil tudi nadzorni oziroma inšpekcijski postopek, ki je bil zaključen v letu 2015. Agencija za komunikacijska omrežja RS (AKOS), ki je več kot eno leto dopuščala kršitev zakonodaje, je v inšpekcijskem nadzoru ugotovila, da so štirje operaterji oziroma ponudniki storitev dostopa do interneta kršili zakonske določbe o internetni nevtralnosti.

Prve odločbe, s katerimi je prepovedal kršitve internetne nevtralnosti, je AKOS izdal v začetku leta. Vseh odločb pa ni izdal hkrati. Od izdaje prvega do izdaje zadnjega svežnja odločb je minilo več kot pol leta. SEK je opozoril, da so bili operaterji in ponudniki storitev zaradi zamika pri izdaji odločb v tem času v neenakopravnem položaju. Pri tovrstnem ravnanju se zato lahko postavi tudi vprašanje skladnosti z določbami 66. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1). 

Vodstvo AKOS se je na opozorila odzvalo s poskusom diskreditacije, a povsem neupravičeno in neutemeljeno. Med preučevanjem tujih praks je bilo namreč ugotovljeno, da so v podobnih primerih regulatorji nadzorne oziroma inšpekcijske odločbe izdali hkrati, ob tem pa še skupaj s prekrškovnimi. Sočasna izdaja odločb je pomembna. Z njo se prepreči neutemeljeno zagotavljanje privilegiranega položaja določenim operaterjem oziroma ponudnikom storitev pri poslovanju na trgu. Hkratna izdaja odločb je pomembna tudi z vidika zagotavljanja regulativne predvidljivosti. K slednji bi AKOS zagotovo prispeval tudi z izdajo splošnega akta za izvajanje določb o internetni nevtralnosti, ki ga predvideva 203. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Primerjava s tujimi praksami odpira še vprašanje večje odprtosti upravnih sporov in možnosti sodelovanja javnosti, kadar se v sporu odloča o zadevah, ki so v javnem interesu.

Novembra smo slovenske izkušnje predstavili mednarodni javnosti. V brazilskem obmorskem letovišču João Pessoa je potekal mednarodni forum o upravljanju interneta, IGF 2015, na katerem so predstavniki akademskih in gospodarskih krogov, regulatorji, politiki ter predstavniki nevladnih organizacij veliko pozornost posvetili prav internetni nevtralnosti. Posebej aktualna je bila razprava o kontroverznem sponzoriranem oziroma subvencioniranem brezplačnem prometu (angl. zero-rating). Na panelu sem predstavil slovensko izkušnjo pri regulaciji zero-ratinga. Ob tem sem izpostavil tudi problematičnost ex-post internetne regulacije, ki temelji na konkurenčni zakonodaji. Razprave si lahko ogledate v videu, poročilu in prepisu panela. 

Internetna nevtralnost je bila v Sloveniji v letu 2015 deležna tudi znatne medijske pozornosti. Napisanih je bilo veliko blogov in člankov, opravljenih precej intervjujev za radio in televizijo, izvedli pa smo tudi več okroglih miz in posvetov.

* Proces usklajevanja med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije, ob podpori Komisije, se imenuje trilog. V njem se oblikuje znaten del evropske zakonodaje. Zaradi izrazite nepreglednosti triloga je Evropska ombudsmanka Emily O’Reily sprožila preiskavo.


Preberite tudi: Elektronske komunikacije v letu 2015: neučinkovit nadzor regulatorja.