Pages

Thursday, 31 December 2015

AKOS v bran Telekomu, ki krši nevtralnost interneta

CC BY-SA 4.0 Phil Wolff
Razprava o nevtralnosti interneta je ponovno v središču pozornosti, potem ko je Telekom Slovenije v paketu Modri onemogočil uporabo mobilne dostopne točke. Naročniki lahko mobilno internetno povezavo delijo z drugimi napravami le proti plačilu. Določilo o prepovedi uporabe mobilne naprave kot dostopne točke je v posebne pogoje paketov Ultimativni in Silvester zapisal tudi Si.mobil, a ga menda ne izvaja. Odločitev obeh operaterjev je nenavadna, saj tovrstna poslovna praksa krši načela internetne nevtralnosti. Deležna je bila ostrih kritik tako v EU kot v ZDA, kjer je Zvezna komisija za komunikacije (FCC) že leta 2012 Verizonu prepovedala onemogočanje uporabe mobilne naprave kot dostopne točke

Uporaba telefona kot mobilne dostopne točke je že nekaj časa običajna


S tem ko je mobilni širokopasovni dostop vse bolj razširjen in omogoča visoke prenosne hitrosti, vse več uporabnikov mobilne telefone uporablja kot dostopne točke. Računalnike, tablice, digitalne fotoaparate, GPS in druge naprave povezujejo v internet prek storitve mobilnega širokopasovnega dostopa na telefonu. Svoj mobilni telefon uporabljajo na enak način kot domači brezžični usmerjevalnik. Mobilna dostopna točka torej omogoča uporabo ene internetne povezave za več naprav.

Uporaba dostopne točke na mobilnem telefonu je prijazna do uporabnikov. Povezljivost omogoča povsod, kjer je mobilni širokopasovni dostop. Povečuje produktivnost in spodbuja nove načine uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije. Poleg tega spodbuja inovacije na področju aplikacij in naprav. Uporabniki lahko preizkušajo nove naprave, ne da bi morali za to skleniti dodatno naročniško razmerje za mobilno internetno povezavo.

Onemogočanje deljenja mobilne internetne povezave je kršitev zakona


Mobilni operaterji in ponudniki storitev, ki prepovedujejo in onemogočajo uporabo dostopne točke na mobilnih telefonih, naročnike silijo, da plačujejo bodisi dražje storitve ali sklepajo dodatna naročniška razmerja. Poleg tega jim onemogočajo ali otežujejo vse našteto v predhodnem odstavku. Na ta način omejujejo interese državljanov ter “njihovo možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij ter storitev po lastni izbiri.” 

Uporabnik lahko svoje naprave z mobilnim telefonom v načinu dostopne točke poveže prek brezžične tehnologije Bluetooth ali v nekaterih primerih prek USB (v tem primeru govorimo o t.i. tetheringu) ali Wi-Fi (v tem primeru govorimo o t.i. hotspotu). Deljenje internetne povezave z drugimi napravami na telefonu omogoča prednaložena programska oprema ali aplikacija, ki jo uporabnik naloži iz spletne trgovine glede na operacijski sistem, ki ga uporablja. 

Operater, ki s svojo poslovno prakso in politiko prepoveduje in onemogoča uporabo mobilne dostopne točke, omejuje uporabo naprave in nameščene aplikacije ter izvaja omejevanje internetnega prometa na ravni posamezne storitve ali aplikacije, do katere uporabnik dostopa prek interneta. S tem omejuje izbiro potrošnikov in uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev ter ovira inovacije na področju aplikacij in naprav. 

Omejevanje možnosti uporabe mobilne dostopne točke pa ni le slaba poslovna praksa in politika, ampak je tudi v nasprotju z določbami o nevtralnosti interneta, kot jih določata veljavni Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in nova uredba EU št. 2015/2120 z dne 25. novembra 2015, ki določa ukrepe v zvezi z dostopom do odprtega interneta in bo stopila v veljavo 30. aprila 2016.

AKOS v bran Telekomu


Povsem nasprotno je stališče sektorskega regulatorja, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS). V odzivu na pobudo Rešimo NET! je AKOS zapisal, da pri poslovni praksi, s katero Telekom “omejuje možnost delitve internetne povezave z drugimi napravami”, ni zaznal nobene kršitve ZEKom-1 in zato ni uvedel nadzornega ali inšpekcijskega postopka. 

Naša analiza razkriva, da se AKOS moti in je varstvu pravic uporabnikov ponovno obrnil hrbet. Že lansko leto je proti štirim podjetjem, ki so eklatantno in dolgotrajno kršila zakonske določbe o internetni nevtralnosti, ukrepal šele po prijavi, ki jo je podal Svet za elektronske komunikacije RS (SEK). Ker AKOS ne namerava ukrepati, bo za zaščito pravic uporabnikov in potrošnikov ponovno potrebna širša kampanja. V njej se tokrat ne bo mogoče izogniti načinu delovanja AKOS.

Posebej izpostavljamo, da ne drži trditev AKOS, da 203. člen ZEKom-1, na osnovi katerega lahko AKOS v primeru ugotovljenih kršitev ukrepa v postopkih nadzora, “določa le, da internetne storitve ne smejo biti omejene oziroma blokirane na ravni posamezne storitve ali aplikacije, ki jo ponuja operater.” Operater ali ponudnik dostopa do interneta v skladu z 203. členom ZEKom-1 namreč ne sme omejevati, zadrževati ali upočasnjevat katerekoli storitve ali aplikacije, ki jo uporabnik uporablja, in ne le tistih, ki jih ponuja operater.

Prav tako ne drži trditev AKOS, da gre v primeru omejevanja možnosti delitve internetne povezave z drugimi napravami, ki ga Telekom uvaja v okviru paketa Modri, “kvečjemu za omejevanje na ravni naprave in ne na ravni storitve ali aplikacije.” Telekom omejevanje namreč izvaja na ravni aplikacije, s tem pa hkrati omejuje tudi internetni promet na ravni storitve ali aplikacije, dostopne prek interneta. To pa po našem mnenju nedvomno predstavlja kršitev 203. člena ZEKom-1, zaradi katere bi AKOS proti Telekomu moral uvesti nadzorni ali inšpekcijski postopek v skladu z določbami 221. do 228. člena ZEKom-1.

Nepoštena poslovna praksa 


Telekomove omejitve v paketu Modri so toliko bolj sporne, ker gre za količinsko omejeno uporabo. Naročniki namreč zakupijo določeno količino podatkovnega prenosa. To pomeni, da z učinkovitejšim izkoriščanjem svoje internetne povezave ne morejo potrošiti več od zakupljenih količin. Kvečjemu jih lahko potrošijo prej. 

Siljenje k uporabi dražje storitve ali k sklenitvi dodatnega naročniška razmerja z omejevanjem možnosti uporabe mobilne dostopne točke zato ne predstavlja le kršitve internetne nevtralnosti in ZEKom-1, ampak je lahko tudi nepoštena poslovna praksa, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje uporabnikov. Nepoštene poslovne prakse ureja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), zato je ugotavljanje, ali v danem primeru lahko govorimo o nepošteni poslovni praksi, v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS.

Zaradi pasivnosti regulatorja krnjene pravice potrošnikov 


Telekomovo omejevanje uporabe dostopne točke na mobilnih telefonih je kršitev internetne nevtralnosti in lahko predstavlja nepošteno poslovno prakso. Potrošnikom in uporabnikom elektronskih komunikacijskih storitev omejuje njihovo izbiro ter način uporabe aplikacij in naprav. Prav svobodna izbira ter potrebe potrošnikov poganjajo inovacije in naložbe, ki jih omogoča internet. Zato so negativne posledice Telekomove sporne poslovne prakse in politike mnogo širše. 

Skrb zbuja dejstvo, da se AKOS ponovno ni pravilno in pravočasno odzval na kršitve internetne nevtralnosti. Namesto da bi zaščitil interese državljanov ter pravice potrošnikov, se je postavil v bran največjemu operaterju na trgu. Če se bo pri regulaciji interneta nadaljevala dosedanja praksa, ki ni v interesu slovenskih državljanov, bo zagotovo vodila k zmanjševanju pravic potrošnikov in se odrazila v slabšem in dražjem internetu.

Kot kaže, bo leto 2016 ponovno v znamenju internetne nevtralnosti. Pričakujemo, da bo ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije, pozorno spremljalo izvajanje zakonodaje na področju regulacije interneta in delovanje AKOS na tem področju.

No comments:

Post a comment