Pages

Monday, 14 December 2015

Diskriminacija pri dostopnosti do informacij ni opravičljiva

V Ljubljani smo gostili delavnico o dostopnosti avdiovizualnih medijev, ki je bila prva popolnoma dostopna tovrstna prireditev v Sloveniji. Delavnico so lahko spremljali vsi, ne glede na vrsto invalidnosti. V dveh jezikih in s podnapisi smo jo v živo predvajali tudi prek spleta. Pokazali smo, da slepim in gluhim sodobne IKT omogočajo dostopnost do informacij, ki vključujejo spletne strani ter televizijske in video programske vsebine. Delavnico je organiziral Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije v sodelovanju z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo, ki je specializirana agencija Združenih narodov za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), in Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije.

Z uporabo IKT lahko izboljšamo kakovost življenja ne le invalidom, ampak tudi drugim, zlasti starejšim, ki se soočajo z okvarami ali pešanjem vida oziroma sluha. Zakonodaja invalidom priznava pravico do enakopravne dostopnosti do IKT in do informacij, a se ne izvaja. Invalidi in starejši so zato neposredno in posredno diskriminirani ter deležni razlikovanja, izključevanja ali omejevanja, katerega namen ali posledica je zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja vseh pravic in obveznosti na področju dostopnosti do IKT ter informacij. Zaradi neizvajanja zakonodaje se velike razlike pri uporabi in dostopnosti do IKT in informacij med invalidi in drugimi državljani še poglabljajo. 


Z našo delavnico smo pokazali, da je zagotavljanje dostopnosti stvar odločitve ter etičnih načel in družbenih vrednost. Je izraz spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva invalidov.

V večini primerov obstajajo tehnološke rešitve, ki omogočajo zagotavljanje dostopnosti, a se ne uporabljajo. Invalidi in starejši se pri tem soočajo z ovirami, ki niso neposredno povezane z invalidnostjo. Razlogi, zakaj se tehnološke rešitve ne uvajajo, so pogosto povezani z navajanjem posebnosti slovenskega jezika ali visokih stroškov prilagoditev in opreme. K temu lahko prištejemo še socialno izključenost ali nezadostno usposobljenost invalidov za uporabo IKT. Čeprav ti razlogi niso neposredno povezani z invalidnostjo, pa se zaradi nje lahko še poslabšajo.

Izgovarjanje na posebnosti slovenskega jezika je cinično in sprenevedajoče. Tako kot slovenski so pregibni tudi ostali slovanski in nekateri drugi evropski jeziki. Druge države so kljub temu v kratkem času in z relativno nizkimi stroški uspele implementirati govorne tehnologije, ki invalidom in starejšim omogočajo enakopravno dostopnost do IKT in informacij, s tem pa tudi enakopravno vključenost in sodelovanje v družbi. 

V Sloveniji, kjer država že petindvajset let izdatno podpira raziskovanje in razvoj govornih tehnologij, invalidi vse do danes niso mogli uporabljati kakovostnega sintetizatorja slovenskega jezika. V teh dneh sicer poteka nameščanje nove aplikacije ebralec, a bo le-ta na voljo izključno za mobilne naprave z operacijskim sistemom Android in računalnike z operacijskim sistemom MS Windows. Uporabniki, ki uporabljajo mobilne naprave in računalnike z drugimi operacijskimi sistemi, nove aplikacije ne bodo mogli uporabljati. 

Podobno sprenevedajoči so izgovori, da se potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve za zagotavljanje dostopnosti ne izvajajo, ker predstavljajo nesorazmerno ali nepotrebno breme. Konvencija o pravicah invalidov, katere namen je spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva, loči dva koncepta zagotavljanja pravic. Prvi je dostopnost, ki se zagotavlja ex ante. Drugi je primerna prilagoditev, ki je ex nunc obveznost, povezana z zahtevami posameznikov. 

Pri zagotavljanju dostopnosti morajo državni organi, organi državne in lokalne samouprave ter ponudniki blaga in storitev zagotoviti dostopnost, preden posameznik zanjo zaprosi, da lahko na primer uporabi določen prostor ali storitev. Minister, pristojen za invalidsko varstvo, mora predpisati minimalne zahteve za dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Pri tem mora zahteve in standarde dostopnosti uskladiti z organizacijami, ki zastopajo invalide. 

Zagotavljanje primerne prilagoditve je ex nunc obveznost. To pomeni, da se uveljavlja od trenutka, ko posamezni invalid zanjo zaprosi, ko prilagoditev potrebuje v dani situaciji (v šoli, na delovnem mestu ipd.), da lahko enakopravno uživa svoje pravice. V takšnih primerih so minimalne zahteve in splošni standardi dostopnosti lahko osnova, niso pa zavezujoči. Ukrepi za primerno prilagoditev se zagotovijo, razen če javnim in zasebnim subjektom, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, ne nalagajo nesorazmernega bremena. 

Republika Slovenija je minimalne zahteve in cilje dostopnosti do informacij in komunikacij prvič določila že leta 2005 v Nacionalnih usmeritvah za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide (Uradni list RS, št. 113/2005). Nanje se sklicuje aktualni Akcijski program za invalide od leta 2014 do leta 2021, ki pojasnjuje ustrezno pravno podlago za posamične cilje in zavezo države k sprejemanju učinkovitih in ustreznih ukrepov, s katerimi bo invalidom omogočila doseganje in ohranjanje največje mogoče samostojnosti, telesne, duševne, socialne in poklicne zmožnosti ter polno vključenost in sodelovanje na vseh področjih življenja. 

Danes ugotavljamo, da cilji splošne dostopnosti do informacij in komunikacij, določeni leta 2005, niso doseženi, čeprav se rok za njihovo izpolnitev letos izteka. Izgovarjanje na nesorazmerno ali nepotrebno breme je v nasprotju z določili Konvencije o pravicah invalidov in v nasprotju s slovensko protidiskriminacijsko zakonodajo. Po desetih letih je iskanje izgovorov tudi neprimerno. 

Z našo delavnico smo pokazali, da je zagotavljanje dostopnosti stvar odločitve ter etičnih načel in družbenih vrednost. Je izraz spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva invalidov. Zato od državnih organov pričakujemo, da bodo nemudoma in aktivno pričeli izvajati veljavno zakonodajo.

No comments:

Post a comment