Regulativa
v telekomunikacijah danes vse bolj oblikuje strukturo in način delovanja
industrije. Podobno kot v drugih omrežnih dejavnostih, kot so železniški in
letalski promet ali distribucija električne energije, pomeni regulativa v
telekomunikacijah največjo neznanko, ki vpliva na odločitve o kapitalskih
naložbah, ugled gospodarskih družb in upravljanje tveganj.
Prehod na omrežja nove generacije, ki temeljijo na
internetnem protokolu (IP), pomeni nov regulativni izziv za telekomunikacijsko
industrijo. Tradicionalna telekomunikacijska kultura in pravila se srečujejo z
internetno kulturo. Nova tehnološka platforma prinaša nove poslovne modele in
nove oblike konkurence, zato bo treba uveljavljena pravila na vele- in
maloprodajnih trgih ter pripadajočo regulativo spremeniti. Potrebna bodo nova
pravila igre.
Razlike med trgi s političnim vplivom ...
Presenetljivo je, da nekatera podjetja regulative, navkljub
njenemu naraščajočemu pomenu, še zmeraj ne jemljejo dovolj resno. Svojih
odnosov z regulatorji in drugimi deležniki ter lobiranja ne gradijo na strokovno
podprtih argumentih in dejstvih, ampak se zgolj odzivajo na aktualne probleme,
ne da bi jasno in celovito razumela dolgoročni vpliv svojih aktivnosti, ali pa
trmasto nasprotujejo odločitvam regulatorjev in se spuščajo v dolgotrajne sodne
spore. Takšni vedenjski vzorci so še zlasti tipični za podjetja na trgih, kjer
so varuhi konkurence in sektorski regulatorji pod velikim političnim vplivom.
Podjetja upravljanje regulative prepuščajo ozko usmerjenim strokovnjakom,
bodisi pravnikom, tehnikom ali celo strokovnjakom za odnose z javnostmi. Ti so
vsekakor pomembni, a manjka jim potrebne širine in izkušenj, da bi razumeli,
kako posamezni regulativni ukrepi vplivajo na strategijo in poslovanje
podjetja. Prava rešitev tudi ni, če poslovodstva namesto razvoja lastnih kadrov
in omrežij za lobiranje in reševanje pomembnih regulativnih vprašanj najemajo
zunanje svetovalce.
... in razvitimi trgi
Povsem drugače ravnajo operaterji na razvitih in
konkurenčnih telekomunikacijskih trgih. Regulativa je osrednji element njihovih
poslovnih strategij in preveva njihovo celotno poslovanje. Imajo močne notranje
oddelke, ki jih vodijo vrhunski strokovnjaki, saj področje zahteva globoko
razumevanje tehnoloških, ekonomskih, družbenih in strateških vplivov
regulative. Za vodenje področja regulative je treba dobro poznati tudi trg in
glavne deležnike, saj je za uspešno izvajanje poslovne strategije potrebno prav
dobro
Telekomunikacijski trg v Veliki Britaniji je med najbolj konkurenčnimi v EU
V Veliki Britaniji je bilo leta 2006 kar 506 ponudnikov
dostopa do interneta, (od tega 360 s samostojno številko AS – Autonomous system
number) in 70 ponudnikov mobilnih storitev, kar je daleč največ med vsem
evropskimi državami. Istega leta je bilo na trgu 11 pomembnih akterjev na
fiksnem telekomunikacijskem trgu, skupaj pa kar 122 operaterjev, ki so ponujali
javne telefonsko storitve. BT je imel leta 2006 povprečno 51 % (po prihodkih)
oziroma 52 % (po prometu) tržni delež vseh javnih telefonskih storitev.
Preostalo so bili prihodki konkurenčnih ponudnikov. V določenih segmentih
telefonskih storitev je bil njegov tržni delež manjši od tretjine. Na področju
širokopasovnega dostopa je imel BT le 25 % tržni delež, kar je najmanj med
nekdanjimi monopolisti. Zelo konkurenčen je tudi trg mobilne telefonije, na
katerem BT ni prisoten, kjer je imel vodilni operater le 25,8 %, drugi največji
tekmec pa 23,4 % tržni delež.
Primer BT
Primer operaterja, ki odlično obvladuje regulativo, je
vodilni britanski operater BT. Britanski telekomunikacijski trg je praktično v
vseh segmentih med najbolj konkurenčnimi v Evropski uniji – naj si bo po cenah
(medomrežnega povezovanja, zakupljenih vodov, mednarodnih telefonskih storitev
...), tržnih deležih konkurence ali po številu ponudnikov storitev. Poleg tega,
da je britansko gospodarstvo že samo po sebi zapisano liberalnim vrednotam, je
imel BT v Ofcomu, ki velja za enega najboljših evropskih sektorskih
regulatorjev, ves čas nadvse kompetentnega in trdega sogovornika. Za uspeh v
razmerah ostre konkurence je moral BT razvijati vrsto področij, med njimi
zlasti regulativo, inovacijsko dejavnost in tehnološki vpogled, ki jih večina
operaterjev na monopolnih in nekonkurenčnih trgih zanemarja.
Danes je BT med najnaprednejšimi operaterji v svetu. Prvi
med nekdanjimi monopolisti se je odločil, da svoje telekomunikacijsko omrežje v
nekaj letih v celoti nadomesti z omrežjem IP naslednje generacije, imenovanim
21st Century Network (21CN). Izgradnja novega omrežja pa ni samo izjemen
tehnološki, temveč tudi velik regulativni izziv. Omrežja naslednje generacije
namreč temeljijo na IP-ju, zato zahtevajo nove modele in nove regulativne ukrepe. Še več, zahtevajo spremembo kulture, kar je za nekdaj monopolne
operaterje morda najtežje. BT s spremembami kulture ni imel težav, ampak jih je
izkoristil za preboj v svetovni vrh. Zaradi dolgoletnega delovanja v
konkurenčnem okolju je bil BT dobro pripravljen na novi »družbeni red«, ki ga v
telekomunikacijsko industrijo prinaša IP. Z razvojem novega omrežja, novo
organiziranostjo ter z novimi poslovnimi modeli in storitvami, BT postavlja
tudi nova izhodišča za oblikovanje regulative.
Med evropskimi operaterji BT-ju sledi le KPN, ki bo prav tako v celoti zamenjal
tehnološko platformo. Na čelu preostalih evropskih operaterjev je francoski
telekom (FT), ki tehnološke platforme ne bo v celoti zamenjal z IP.
Ponudniki storitev so čedalje pomembnejši za razvoj telekomunikacij
Podatki o številu ponudnikov telekomunikacijskih storitev v
državah EU-ja kažejo, da se število ponudnikov na vseh segmentih
telekomunikacijskega trga povečuje in da prevzemajo pomembno vlogo pri razvoja
trga.
Leta 2006 je bilo v članicah EU-ja povprečno 44 delujočih
ponudnikov javnih telefonskih storitev. V trinajstih članicah je bilo preko 40
ponudnikov, največ v Nemčiji (132), Veliki Britaniji (122) in na Nizozemskem
(106). Konec leta 2005 je 7 članic imelo 5 ali več, 16 pa 3 ali več pomembnih
igralcev na trgu, ki so med seboj tekmovali. Največ jih je bilo v Veliki
Britaniji (11), najmanj (1) pa v Sloveniji in še petih novih članicah (v Cipru,
Litvi, Latviji ter na Malti in Slovaškem).
Manj je ponudnikov mobilnih storitev, a tudi njihovo število
se nenehno povečuje. Leta 2006 je bilo v članicah EU povprečno 19 ponudnikov na
državo. Največ jih je bilo v Veliki Britaniji (70) in na Nizozemskem (60),
najmanj pa v Luxemburgu in Sloveniji (2). Nižje je število mobilnih operaterjev
– v večini držav so trije operaterji GSM, v šestih pa štirje. Operaterjev UMTS je
bilo še več – v večini trije, v desetih državah pa 4 oziroma 5 (v Veliki
Britaniji in Nemčiji). Manj je bilo delujočih operaterjev UMTS, le eden je
ponujal storitve v Estoniji, na Malti in v Sloveniji.
Daleč največ ponudnikov je na internentnem segmentu, kjer je
bilo leta 2006 povprečno preko 100 ponudnikov na državo. Največ jih je bilo v
Veliki Britaniji (506) in na Nizozemskem (461). Med novimi članicami EU
(podatke smo dobili za 10 od 12 članic) je bilo lani povprečno preko 40
ponudnikov dostopa do interneta, od tega največ v Latviji (110), najmanj pa na
Malti in v Sloveniji (12) ter na Cipru (3).
Regulativa kot stroka v Sloveniji ni razvita
Razvoj telekomunikacijskih trgov v članicah EU pokazal, da
so se pod skrbno supervizijo Evropske komisije ti v večini članic uspešno in
pospešeno razvijali. Cene medomrežnega povezovanja in zakupa infrastrukture so
se znatno znižale in omogočile vstop na trg številnim novim ponudnikom. Ključna
za razvoj je bila uvedba sektorskih regulatorjev in proaktivna ex ante regulacija,
pri kateri regulatorji vnaprej določajo regulativne ukrepe, ki spodbujajo vstop
novih igralcev na trg. Kljub temu so na nekaterih nacionalnih trgih še vedno
previsoke cene medmoremžnega povezovanja in zakupa infrastrukture, da bi ti
lahko postali konkurenčni.
Najbrž je za marsikoga presenetljivo spoznanje, da ima
Slovenija skoraj v vseh segmentih najmanj ponudnikov storitev med vsemi
članicami EU. Res je, da se uvršča med najmanjše članice, a tudi nekatere male
države imajo veliko ponudnikov storitev. Morda najzgovornejši je segment trg
dostopa do interneta, kjer se je število aktivnih ponudnikov v članicah EU-ja v
zadnjih letih krepko povečalo. Prav nasprotno se je njihovo število v Sloveniji
v zadnjem desetletju zmanjšalo s preko 37 na 11 v letu 2007. Zadnja, ki sta
prenehala ponujati storitve, sta bila Sinfonika in Perftech. Številke zgovorno
kažejo, da regulacija na tem segmentu trga ni bila učinkovita.
Ponudniki so že pred desetimi leti opozarjali na visoke
vstopne ovire, to so razmeroma visoke cene zakupa infrastrukture in
medomrežnega povezovanja glede na maloprodajne cene (to razmerje je v Sloveniji
med najnižjimi in ponekod celo najnižje v EU), ter na neučinkovito regulacijo
trga, neoperativnost varuha konkurence in neučinkovit pravosodni sistem.
Razmere se v desetih letih niso veliko spremenile. Pod pritiskom Evropske
komisije je danes agilnejši le sektorski regulator – APEK. Opazna je odsotnost
neodvisnih strokovnih razprav o pomembnih vprašanjih regulacije slovenskega
telekomunikacijskega trga. Teh je bilo pred desetletjem več. Posledica
zapiranje tega prostora je pomanjkanje znanja s področja regulative in cenovnih
modelov, ki bi omogočalo hitrejši razvoj telekomunikacijske dejavnosti.
Upravičeno se postavlja vprašanje, ali je v danih razmerah v
slovenskem prostoru možno enakovredno in strokovno podprto soočenje različnih
pogledov prihodnjih pravil delovanja telekomunikacijskega trga in regulative v
omrežjih naslednje generacije. Zavedati se moramo, da so obstoječa pravila
namenjena predvsem povečevanju gostote fiksnih, mobilnih ali širokopasovnih
priključkov oziroma uporabnikov, ne pa povečevanju uporabe storitev, inovacijam
in krepitvi konkurenčnosti.
Razvoj zahteva nova pravila igre
Večjo uporabo storitev in inovacije bodo spodbudili novi poslovni
modeli ter nova vele- oziroma maloprodajna pravila in cenovni modeli. Pomembno
razvojno vlogo lahko odigra transparentna ločitev omrežij in storitev, kar je
ne nazadnje osnova za hitrejšo rast števila ponudnikov storitev. Takšna ločitev
je samoumevna v internetnem svetu. Omogočila je hiter razvoj interneta,
inovativnih storitev in poslovnih modelov ter spodbudila razmah številnih
internetnih podjetij.
V Slovenji vsi trenutno glavni akterji na
telekomunikacijskem trgu izhajajo iz konservativne telekomunikacijske
tradicije, zato je vprašanje, kako blizu so jim inovativni poslovni modeli in
konkurenčna pravila, ki veljajo v internetnem svetu. Gre za dva kulturno povsem
različna svetova, zato lahko le upamo, da bo z razvojem omrežij naslednje
generacije v Sloveniji vendarle prišlo do soočenja obeh kultur in da nam bo
uspelo postavili pravila, ki bodo omogočala hitrejši razvoj telekomunikacij, od
katerega bodo imeli največje koristi uporabniki.
(Prva objava: Telekomunikacije, julij/avgust 2007)
