Iskra Delta je legenda slovenske informacijske
tehnologije. Zgodbe, povezane z njeno usodo, so bile zmeraj zavite v tančico
skrivnosti. Del skrivnosti v svoji knjigi »Hladna vojna in bitka za
informacijsko tehnologijo« razkriva nekdanji direktor Iskre Delte Janez
Škrubej. Avtor nas popelje skozi presenetljiva zgodovinska dogajanja v razvoju
informacijske tehnologije, ki so se odvijala v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja. Podrobno opisuje nastanek Iskre Delte, njen bliskoviti vzpon ter
nenadni in nerazumljiv konec.
Iskra Delta je bila
svojevrsten fenomen. Njenemu vodstvu je s podjetniško pobudo in znanjem v
socialističnem času uspelo ustvariti eno najperspektivnejših slovenskih
podjetij na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Z današnje
perspektive lahko ocenimo, da je imela Iskra Delto dobro strategijo.
Vzpostavila je pomembna globalna strateška partnerstva s proizvajalci
informacijske tehnologije. Z aktivnim učenjem je usvajala tehnološka znanja in
je bila razmeroma hitro sposobna proizvajati najzahtevnejše izdelke
informacijske tehnologije. Vrhunec njenih razvojnih ambicij je projekt
vzporednega superračunalnika PARSYS.
Prek Kitajske v svetovni vrh
Leta 1986, na
vrhuncu hladne vojne, je Iskra Delta kljub ameriškemu embargu na izvoz izdelkov
informacijske tehnologije uspela postaviti eno do tedaj največjih računalniških
omrežij na svetu, omrežje za kitajsko policijo. O takšnih poslih slovenska
podjetja s področja informacijske in komunikacijske tehnologije danes lahko le
sanjajo.
Z uspešno izvedenim
projektom za kitajsko policijo je Iskra Delta vzbudila pozornost največjih
držav. Skupaj z razvojnim potencialom, ki ga je ustvarila, je Slovenijo
umestila med vodilne tehnološke države tistega časa. V kratkem času so jo
obiskali predsedniki Indije, Kitajske in Sovjetske zveze. Vsi trije so se
zavedali, da postaja informacijska tehnologija vse pomembnejši dejavnik
političnega in gospodarskega vpliva. Iskra Delta je imela odprta vrata na danes
najprivlačnejše trge. Bila je na pragu sanjskega uspeha.
Pomena informacijske
tehnologije pa so se premalo zavedali slovenski politiki. Iskra Delta je v času
največjega vzpona postala žrtev političnih spletk in končala na smetišču
zgodovine. Podjetje je bilo brezobzirno uničeno. Hitra in popolna likvidacija
podjetja s takšnim razvojnim potencialom je nedoumljiva in odpira številna
vprašanja.
Strmoglavljenje v stečaj
Ob koncu hladne
vojne se je Iskra Delta znašla v navzkrižju interesov vodilnih svetovnih sil in
njenih obveščevalnih služb, a med njimi si vse vendarle niso prizadevale za
njeno uničenje. Zaradi spleta okoliščin se je podjetje takrat znašlo v
likvidnostnih težavah, ki bi lahko bile razlog za njegovo likvidacijo.
Vprašanje pa je, zakaj je Iskra Delta sploh zabredla v likvidnostne težave? So
bile te posledica napačnih poslovnih potez, zunanjih okoliščin ali
organiziranega pritiska tujih obveščevalnih služb in njihovih agentov v
Sloveniji?
Likvidnostne težave
so bile sprva obvladljive, po odstopu vodstva Iskre Delte in imenovanju
začasnega vodstva pa so se razmere v podjetju močno poslabšale. Finančna
sredstva za pokrivanje stroškov tekočega poslovanja je podjetje pridobivalo z
zadolževanjem pri Iskri Banki. Interna banka združene Iskre (SOZD Iskra) je
imela ključno vlogo pri likvidnostnih težavah in stečaju Iskre Delte. Zelo
verjetno je bila ravno Iskra Banka tista, ki je s svojo poslovno politiko Iskro
Delto pahnila čez rob, od koder ni bilo več vrnitve. Vodstvo združene Iskre je
prek Iskre Banke začelo razprodajo premoženja Iskre Delte in na koncu zahtevalo
njen stečaj, ki naj bi bil po mnenju njenega nekdanjega direktorja celo
nezakonit.
Odgovorni niso
naredili dovolj za rešitev Iskre Delte, ampak so s svojim ravnanjem krizo v
podjetju najbrž le poglobili. V časih visoke inflacije so se z likvidnostnimi
težavami srečevala tudi druga hitro rastoča in izvozno usmerjena slovenska
podjetja. Mnoga med njimi še danes poslujejo. Če pri poslovanju Iskre Delte ni
šlo zgolj za likvidnostne težave, bi pred uvedbo stečajnega postopka ali v njem
v soglasju s pristojnimi političnimi in upravnimi organi lahko poiskali
ustreznega strateškega partnerja ali podjetje v celoti prodali.
Zatrtje nadaljnjega razvoja
S stečajem Iskre
Delte je bila povzročena neprecenljiva škoda za nadaljnji razvoj slovenske
industrije informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na pomen, ki ga
je imela Iskra Delta v jugoslovanskih in slovenskih mednarodnih gospodarskih
odnosih, je bil stečaj zelo verjetno dogovorjen s tedanjim slovenskim
političnim vodstvom. Zato ne preseneča, da se s preiskovanjem morebitnega
oškodovanja družbenega premoženja ni nihče ukvarjal, saj pristojni državni
organi, ki so bili pod nadzorom republiške politike, niso smeli ukrepati.
Zaradi razmer, ki so takrat vladale v Jugoslaviji, zavezniki Iskre Delte na
zvezni ravni niso več imeli ustreznih vzvodov, da bi podjetje lahko rešili.
Iskra Delta je imela
močne nasprotnike v vodstvih združene Iskre in podjetij v njeni sestavi. V navzkriž
s slovenskim političnim vodstvom in njegovimi obveščevalci je morda prišla
zaradi svoje podjetniške naravnanosti in samosvojosti. Iskra Delta bi s svojim
izvoznim potencialom lahko ogrozila vpliv direktorjev v združeni Iskri. Z
zavezniki na državni ravni pa bi lahko bila moteč dejavnik za republiške
interese. Vedeti namreč moramo, da so imela izvozna podjetja v nekdanji
Jugoslaviji pomembno vlogo pri financiranju obveščevalnih dejavnosti. Pri tem
so aktivnosti najbrž potekale ločeno na državni in republiških ravneh.
Medsebojna
prepletenost vodstva združene Iskre in politike je morda eden ključnih
razlogov, zakaj Republika Slovenija, ki je bila najrazvitejša na področju
informacijske tehnologije med vsemi socialističnimi državami, ni uspelo
postaviti svoje »Nokie«. Združena Iskra je imela leta 1989 več zaposlenih kot
finska Nokia in imela je Iskro Delto.
Domači in tuji nasprotniki z roko v roki
Namesto s krepitvijo
domačega razvoja in konsolidacijo združenega podjetja, se je Iskrino vodstvo
preveč ukvarjalo s krepitvijo politične moči. Pri tem je prišlo po prepričanju
nekdanjega direktorja Iskre Delte pod vpliv agentov obveščevalnih služb in
predstavnikov mednarodnih korporacij, ki so nasprotovali močnemu domačemu
razvoju industrije informacijske tehnologije.
Tuje obveščevalne
službe in mednarodne korporacije svojih agentov in somišljenikov niso imele le
v združeni Iskri, ampak po mnenju nekdanjega direktorja Iskre Delte tudi v
najožjem republiškem vodstvu in v strokovnih krogih. Ti so po osamosvojitvi ohranili
svoj vpliv. Zato ne preseneča, da vse od uničenja Iskre Delte slovenska
politika ni aktivno podpirala domačega razvoja na področju informacijske
tehnologije, kot to že vrsto let počno najrazvitejše države, pa tudi mnoge nove
članice Evropske unije.
Premalo vlaganj v razvoj in raziskave
Zaradi
nenaklonjenosti domačemu razvoju informacijske, pa tudi komunikacijske
tehnologije, Slovenija danes razvojno krepko zaostaja za vodilnimi državami,
kar se med drugim odraža v nizkih vlaganjih v razvoj in nizkem deležu
raziskovalcev v podjetniškem sektorju ter nizkem številu patentnih prijav v
primerjavi z drugimi razvitimi državami. Nekonkurenčnost slovenskega znanja je
tudi posledica razdrobljenosti razvojnih in raziskovalnih potencialov.
V Mojem mikru smo že
pisali, da država in podjetja premalo vlagajo v razvoj in temeljne raziskave.
Podjetja, z nekaj izjemami, nimajo lastnih razvojnih oddelkov in ne premorejo
zadosti vrhunsko izobraženih kadrov, ki bi lahko voz premaknili naprej. Brez
močnega razvoja in raziskav se podjetja ne morejo zadosti hitro prilagajati
spremembam na trgu in tvegajo, da bodo ob pojavu prebojnih tehnologij izgubila
svoj tržni položaj, samostojnost ali celo propadla. Zato ne preseneča, da se
mnoga (nekoč) vodilna slovenska podjetja danes srečujejo z velikimi težavami.
Poznavanje zgodovine
Iskre Delte je pomembno za razumevanje današnjega stanja v sektorju
informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato smo lahko hvaležni Janezu
Škrubeju za podroben opis dogodkov zgodovinskih dejstev. Da so imele
obveščevalne službe v tistih časih pomembno vlogo pri oblikovanju Slovenije,
vidimo tudi danes, ko na številnih vodilnih mestih v gospodarstvu, ne nazadnje
tudi v informacijskih in telekomunikacijskih podjetjih, sedijo posamezniki (ali
njihovi sorodniki), povezani z obveščevalnimi, vojaškimi in policijskimi
službami, ki so imele ključno vlogo v času osamosvajanja.
(Prva objava: Moj mikro, julij-avgust 2008)
