Telekom v boju za znamko centreks

V četrtek, 17. 1. 2013, se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava v zadevi Telekom Slovenije, d.d., proti T-2, d.o.o., (opr. št. IV Pg 1834/2011) zaradi prepovedi kršitve znamk centreks in Telekom Slovenije ter dejanj nelojalne konkurence. Gre za ponovno obravnavo iste zadeve, potem ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 29. 3. 2011 delno ugodilo reviziji, ki jo je v tej zadevi vložil Telekom Slovenije (Sodba in sklep III Ips 30/2010). Sodbo pričakujemo v tridesetih dneh.

Centreks (angl. centrex) je generično ime za poslovne telekomunikacijske sisteme in storitve, ki so jih razvili v Združenih državah Amerike v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Beseda je skovanka iz besedne zveze »Central Office Exchange«. Pri centreksu operater zmogljivosti svojih central ponuja poslovnim uporabnikom kot funkcionalnost zasebnih naročniških central, da tem ni potrebno kupovati lastnih zmogljivosti. Pri tem se tudi zasebni telefonski promet naročnika odvija prek javnega telefonskega omrežja (namesto prek zaprtega omrežja privatne naročniške centrale). Centreks danes pod različnimi imeni tržijo ne le operaterji v Združenih državah Amerike, ampak tudi v drugih državah, vendar nikjer v takšnem obsegu kot v Sloveniji. Telekom Slovenije je storitve poslovnih telekomunikacijskih sistemov centreks predstavil leta 1998 in jih pričel tržiti leto kasneje. V nekaj letih je z njimi ustvaril pomemben delež svojih poslovnih prihodkov. Telekom Slovenije je leta 1999 centreks zaščitil kot (blagovno) znamko, in sicer na osnovi zakona o industrijski lastnini (Ur.l. RS, št. 13/1992; ZIL).

Z agresivnim cenovnim nastopom (in ob pasivnosti obeh regulatorjev: urada za varstvo konkurence ter agencije za pošto in elektronske komuniakcije) je Telekom Slovenije s storitvijo centreks uspel izriniti večino tekmecev s trga zasebnih telefonskih central. Dva odškodninska tožbena zahtevka zaradi njegovega protikonkurenčnega delovanja na tem trgu sta bila neuspešna. Eden (družba Sinfonika, d.d.) je bil vložen prepozno in je zastaral, medtem ko v drugem (družba Telego, d.o.o., priključena Sinfoniki) tožnik ni predložil dovolj prepričljivih dokazov o nastanku škode, potem ko je sodišče že potrdilo, da je pri storitvi centreks šlo za protikonkurenčno delovanje Telekoma Slovenije v škodo konkurence.

Leta 2005 so storitve poslovnih telekomunikacijskih sistemov pod imenom IP centrex pričeli tržiti Telekomovi konkurenti na internetnem omrežju, na katerega se je takrat začela seliti govorna telefonija s klasičnega telefonskega omrežja (IP telefonija). Telekom Slovenije je zaradi domnevne kršitve znamke centreks vložil tožbe proti družbam T-2, d.o.o., (opr. št. IV Pg 54/2006), Netcentrex S.A. (opr. št. IV Pg 56/2006) in Tušmobil, d.o.o., (opr. št. IV Pg 194/2007). Potem ko so konkurenti storitev IP centreks že uporabljali in je v zvezi s tem vložil že dve tožbi, je Telekom Slovenije dne 4. 9. 2006 skušal registrirati tudi znamko IP centreks, vendar s prijavo ni uspel. Istega dne je skušal registrirati še znamko centrex (z »x«), a prav tako ni uspel. Telekom Slovenije leta 2000 ni uspel niti z registracijo znamke ADSL, ki je tako kot centreks generično ime storitve, niti z registracijo znamke varen ADSL. Je pa uspel registrirati znamko geocentreks, a hkrati ni uspel registrirati znamke IP geocentreks. Vse prijave, povezane z znamko centreks, je opravil patentni zastopnik dr. Jure Marn iz Maribora.

V sporu zoper Tušmobil je na obravnavi na Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 15. 12. 2009 Telekom Slovenije (po precej »vročem« telefonskem pogovoru s hodnika sodišča s svojim zastopnikom) umaknil tožbo, s katero je zahteval prepoved uporabe blagovne znamke centreks ter prepoved bodočih kršitev navedene blagovne znamke. Uprava Telekoma Slovenije je v sporočilu delničarjem zapisala, da je družba tožbo umaknila, ker je z njeno vložitvijo dosegla svoj primarni namen, to je umik znamke centreks s spletne strani družbe Voljatel, potem Tuš Telekom in nato Tušmobil, ter sekundarni namen, to je izbris spornega kalkulatorja cen.

Tožbo zoper T-2 (opr. št. IV Pg 54/2006) je Telekom Slovenije na prvi in drugi stopnji že pravnomočno izgubil (potem ko je v postopku najprej uspel z začasno odredbo o takojšnji prepovedi uporabe znamke), a je Vrhovno sodišče Republike Slovenije delno ugodilo Telekomovi reviziji in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (IV Pg 1834/2011). Telekom Slovenije je imetnik znamke centreks, registrirane za blago in storitve (telekomunikacijske storitve in naprave). T-2 je na svoji spletni strani uporabljal znak IP centrex za telekomunikacijske storitve, telefonske aparate in telefonske sisteme ter objavil tabeli, v kateri je svoje storitve neposredno primerjal s storitvami Telekoma Slovenije, označenih z znamko T.S. Telekom Slovenije je v tožbi med drugim zahteval, da se T-2 prepove uporaba znaka centrex in podrejeno IP centrex za telekomunikacijske storitve in naprave, da se mu naloži, da obvesti vse stranke, ki so pri njem naročile storitev centrex ali IP centrex, da je znak centrex ali znak IP centrex uporabil protipravno in da je zakoniti imetnik znamke centreks Telekom Slovenije, da se mu na svoji spletni strani prepove primerjalno oglaševanje s storitvami Telekoma Slovenije ter da se mu naloži plačilo 3.191.814 evrov z zamudnimi obrestmi.

Vrhovno sodišče je pritrdilo sodiščema prve in druge stopnje in ni razveljavilo zavrnitve prepovedi primerjalnega oglaševanja. Ugodilo pa je zahtevi za revizijo v delu, ki se nanaša na zahtevke glede uporaba znaka (IP) centrex ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je imenovalo izvedenca telekomunikacijske stroke Janeza Šmida iz Kranja, ki je v svojem izvedenskem mnenju potrdil, da je bilo ime centreks kot generično ime telekomunikacijske storitve znano v slovenski strokovni javnosti že v devetdesetih letih, še preden je to ime začel leta 1999 uporabljati Telekom Slovenije kot blagovno znamko. Telekom Slovenije pa vztraja, da je imel pravico do registracije in uporabe te znamke, ker da le-ta še ni bila širše znana med potrošniki.

Na zadnjem naroku dne 17. 1. 2013 je bilo opravljeno zaslišanje izvedenca (Telekom Slovenije je brez uspeha zahteval imenovanje drugega izvedenca) in v tridesetih dneh lahko pričakujemo sodbo sodišča prve stopnje. Telekom Slovenije ima majhne možnosti, da bi sodišče pri preverjanju dodatnih kriterijev, ki ga je naložilo vrhovno sodišče, presodilo v njegovo korist. Kot v večini drugih zadev, Telekom Slovenije vztraja do konca in izkorišča vsa pravna sredstva. Četudi bi tožbo izgubil, je svoj namen dosegel. T-2 je po izdaji začasne odredbe umaknil oglaševanje in prenehal uporabljati znak IP centrex. S tem je ravnal kot dober gospodar, ki obvladuje poslovna tveganja. V primeru odprtega sodnega postopka in grozeče visoke odškodnine, je iz previdnosti prenehal z domnevno sporno dejavnostjo. Čeprav je bila začasna odredba v tem postopku kasneje razveljavljena, je Telekom Slovenije svoj namen nedvomno dosegel.

To pa ni praksa, ki bi ji zmeraj sledil tudi Telekom Slovenije. Domnevamo lahko, da je v več primerih pričakoval takojšnjo in večjo korist s protikonkurenčnim delovanjem, četudi bi čez leta zaradi tega moral plačati kakšno simbolično odškodnino. V obravnavanem primeru lahko prav tako rečemo, da bo celoten spor (iz leta 2006) v dolgih letih pravdanja (odločitve višjega sodišča v morebitnih pritožbah ne pričakujemo pred letom 2014) zvodenel, saj se pomen storitve centreks zmanjšuje. Dolgotrajni spori, pri katerih Telekom Slovenije uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva, koristijo zlasti njegovim odvetnikom, pravnim svetovalcem in izvedencem. Konkurenca, majhna in srednje velika podjetja, v tovrstnih sporih praviloma nima veliko možnosti za uspeh. 

»Projekt« centreks je bil za Telekom in njegove lastnike več kot uspešen. Telekom Slovenije je s protikonkurenčnim delovanjem s trga najprej izrinil obstoječo konkurenco ponudnikov telefonskih central s storitvami klasične telefonije (ki je bila s svojimi tožbami kasneje neuspešna) in nato s tožbami (čeprav na koncu neuspešnimi) na podlagi sporne registracije blagovne znamke centreks na trgu onemogočil prihajajočo konkurenco na internetu s storitvami internetne telefonije. Uspeh »projekta« potrjujejo poslovna poročila. Telekom Slovenije je s storitvami centreks vsa leta ohranjal raven prihodkov, ki so v celotnem obdobju skupaj dosegli skoraj pol milijarde evrov, in to kljub temu, da so prihodki iz klasične telefonije ob tem ves čas upadali. Četudi je s svojimi ravnanji konkurenco oškodoval zgolj za desetino tega zneska, se je Telekomu Slovenije izdatno obrestovala »naložba« v odvetnike in patentne zastopnike.