Le trije operaterji v boj za frekvence

Ta teden se je iztekel rok za oddajo ponudb na javni razpis z dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz. Popolne ponudbe so v roku oddali le trije ponudniki, po vsej verjetnosti družbe Si.mobil, Telekom Slovenije in Tušmobil. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve bo dražbo začela predvidoma v prvi polovici aprila 2014.

Iz družbe T-2 so sporočili, da ponudbe niso oddali, saj jim izbrani tip dražbe in drugi dejavniki ne omogočajo sprejemljive uporabe razpisanih frekvenčnih pasov. Poleg tega so po mnenju T-2 izklicne cene med najvišjimi v Evropi in ne ustrezajo trenutnim gospodarskim razmeram v državi.

Po mnenju Matjaža Ropreta v Delovem komentarju Drag in zamuden fiasko regulator namesto povečevanja konkurence spodbuja konsolidacijo: 

 

»Samo trije operaterji, ki jih zanima nakup frekvenc, so precej manj od pričakovanj in tudi napovedi Akosa. Poslušali smo samozavestne napovedi, da bo dražba pritegnila še kakšnega novega igralca, pa se nazadnje niso prijavili niti vsi obstoječi, kaj šele da bi se prikazal kakšen nov investitor, ki bi v Sloveniji gradil omrežje za mobilno telefonijo.«

»Rezultat bo prav nasproten tistemu, ki naj bi ga z dražbo dosegli, zlahka pa bi ga uresničili veliko prej in preprosteje. Namesto povečevanja konkurence bo kar regulator spodbudil konsolidacijo. Če seveda ni bil to ves čas zakulisni namen, govorance o konkurenčnem trgu pa samo predstava za javnost.«

Za potrošnike in uporabnike storitev mobilne telefonije je pomembno, da se ohrani konkurenca in da so na trgu prisotni tudi alternativni operaterji, neodvisni od večjih telekomunikacijskih skupin. Za prihodnji razvoj trga je torej pomembno, kakšno finančno zaledje ima Tušmobil in koliko frekvenčnega spektra bo uspel pridobiti.

Na osnovi analize trga, operaterjev in dokumentov, ki so jih ti posredovali v javnih razpravah vse od leta 2009, je bil razplet po objavi razpisa in izhodiščnih cen povsem pričakovan. Preobrat bi lahko prinesli tuji vlagatelji, ki pa so se v Sloveniji doslej že večkrat opekli. Najbolj znana sta primera ameriške družbe Western Wireless International na področju mobilne telefonije in norveške družbe Norkring na področju digitalne radiodifuzije. Obe družbi sta se na koncu umaknili iz Slovenije. Na nezaupanje med tujimi vlagatelji je vplivala tudi ustavljena privatizacija Telekoma Slovenije leta 2008. Nič kaj spodbudno pa ne vpliva niti neučinkovito varstvo konkurence, o čemer smo med drugim pisali v prispevku Varstvo konkurence v zasebnem interesu ali v interesu države?.

Za potrošnike in uporabnike storitev mobilne telefonije je pomembno, da se ohrani konkurenca in da so na trgu prisotni tudi alternativni operaterji, neodvisni od večjih telekomunikacijskih skupin. Za prihodnji razvoj trga je torej pomembno, kakšno finančno zaledje ima Tušmobil in koliko frekvenčnega spektra bo uspel pridobiti.