Pages

Thursday, 20 February 2014

Kdo bo financiral gradnjo širokopasovnih omrežij?

Osnutek Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, ki je do konca tedna še v javnem posvetovanju, gradnje širokopasovnih omrežij ne uvršča med prioritetna področja, ki bi se financirala s sredstvi evropskih strukturnih skladov. Še sredi lanskega leta je bilo področje uvrščeno med prioritetna, a je bilo kasneje zaradi neustrezno pripravljene vsebine izločeno. Danes v vladi ni soglasja, da bi gradnjo infrastrukture za hitri internet uvrstili v operativni program. To pomeni, da bo prek četrt milijona gospodinjstev, ki živijo predvsem na podeželju, ostalo brez dostopa do hitrega interneta.

Različne interesne skupine si na vso moč prizadevajo, da bi za gradnjo širokopasovnih omrežij vendarle zagotovili evropska sredstva. A resorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v svojih prizadevanjih v vladi ostaja osamljeno. Ministrstvo je priložnost zapravilo že v minuli finančni perspektivi (2008 – 2013). Najprej z neučinkovito gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij, o čemer smo pisali v prispevku Anarhična državna razvojna politika, in nato z zavlačevanjem s pripravo sektorske razvojne politike. Ob odsotnosti artikulirane razvojne politike s široko podporo so se vzpostavili pogoji za uveljavljanje parcialnih interesov politično močnih lobijev, ki lastne interese v slovenski javnosti in Bruslju predstavljajo kot potenciale Slovenije, na kar je opozorila nekdanja uslužbenka direktorata za evropsko kohezijsko politiko Andreja Jenko v prispevku Slovenska strategija pametne specializacije – kolo, ki se vrti v prazno. Izpostavila je tudi negativno vlogo nekaterih institucij v procesu priprave razvojnih dokumentov.

Pičle so možnosti, da bi brez jasne razvojne strategije za gradnjo širokopasovnih omrežij pridobili evropska sredstva. V lanskem osnutku Partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo je Slovenija za ta namen predvidela 2,5% oziroma 35 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. A po ostrih kritikah iz Bruslja je bil tematski sklop, namenjen izboljšanju dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovosti, umaknjen iz Partnerskega sporazuma in ga zato tudi v trenutnem osnutku Operativnega programa ni.

Partnerski sporazum podrobno opredeljuje, kako bo država investirala evropska sredstva, kakšne spremembe načrtuje in kakšne rezultate. Ker ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni pripravilo razvojne strategije ter podrobne analize področja in ukrepov, tudi ni imelo ustreznih temeljev za kakovostno pripravo in utemeljitev tematskega sklopa v Partnerskem sporazumu in Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

Svet za elektronske komunikacije je ministrstvo že leta 2012 opozoril, da država ni uspešna pri spodbujanju gradnje širokopasovnih omrežij. Zaradi tega se je začel povečevati njen zaostanek za povprečjem Evropske unije (EU). Svet je opozoril, da brez odločne razvojne politike Slovenija ne bo zmogla uspešno slediti tempu razvoja v EU in ne bo sposobna doseči ambicioznih ciljev evropske digitalne agende. Slovenija do leta 2013 ni uspela vzpostaviti niti osnovne širokopasovne povezljivosti za vse prebivalce in je, kot vse kaže, še nekaj let ne bo. Vse manj je tudi upanja, da bi Slovenija do leta 2020 (vsem) gospodinjstvom uspela zagotoviti dostop do internetnih povezav hitrosti nad 100 Mb/s.

Svet je leta 2012 pozval vlado in ministrstvo k pripravi ukrepov za doseganje ciljev evropske digitalne agende pri gradnji širokopasovnih omrežij. Leto kasneje je direktorat za informacijsko družbo na Twitterju zapisal:

 
Pristop, ki ga je ubralo ministrstvo, je povsem neustrezen. Zaradi odsotnosti strategije bomo morda ostali brez evropskih sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij. Poleg tega je več kot očitno, da je 35 milijonov evrov, kot je bilo sprva predvidenih sredstev za to področje v novi finančni perspektivi, odločno premalo. Slovenski operaterji bi v prihodnjih letih v gradnjo širokopasovnih omrežij morali investirati krepko prek pol milijarde evrov. Brez osnovnih širokopasovnih priključkov je še prek četrt milijona gospodinjstev, nadgraditi pa je treba tudi dobršen del obstoječih omrežij. Zaradi odsotnosti odločne razvojne politike, je Slovenija po nekaterih indikatorjih razvitosti elektronskih komunikacij že na repu EU. Brez visokih investicij v prihodnjih letih se bo njen razvojni zaostanek še povečal.

No comments:

Post a comment