Tedenski pregled

Poročilo o prihodnji rabi radijskega spektra na VHF področju

Avtorica fotografije: Siobhan Bright

V ponedeljek, 1. septembra, je Pascal Lamy predstavil poročilo o prihodnji rabi radijskega spektra na VHF področju (470-790 MHz). Ekspertna skupina je predlagala, da se 700 MHz pas (694-790 MHz) nameni mobilnim komunikacijam. Spekter naj bi se za ta namen sprostil do leta 2020 (plus ali minus 2 leti).

Za prizemno radiodifuzijo naj bi zagotovili regulativno predvidljivost in stabilnost v preostalem VHF spektru pod 700 MHz (470-694 MHz) vsaj do leta 2030. EU naj bi na mednarodni ravni nasprotovala prerazporeditvi tega pasu za mobilno telefonijo.

Skupina je še predlagala, da EU zaradi morebitnih sprememb v povpraševanju potrošnikov in novih tehnologij ponovno preveri namenskost uporabe VHF spektra do leta 2025.

Ob predstavitvi poročila velja opozoriti, da so v ZDA tudi 600 MHz pas že namenili za širokopasovne mobilne komunikacije.

Parafiran je bil koalicijski sporazum

Stranke SMC, SD in DeSUS so v sredo, 3. septembra, parafirale koalicijski sporazum. 

Področje informacijske družbe povzema nekaj splošnih ciljev, povzetih po Evropski digitalni agendi. Predvideva zagotavljanje širokopasovnih povezav (100-odstotkov 30 Mbitov/s in 50-odstotkov 50 Mbitov/s), prizadevanje za e-vključenost, enake možnosti ter vzpostavitev okolja za zagotavljanje storitev javne uprave v digitalni obliki in popolnoma digitalno komuniciranje med državo in državljani oziroma podjetji ter med državnimi organi. Predvidena je tudi ponovna vzpostavitev centralnega urada za upravljanje celotnega sistema IKT javne uprave.

Ukrepe lahko strnemo v spodbude za podjetja s področja IKT, ločitev infrastrukture in storitev, usposabljanje za digitalna delovna mesta, razvijanje digitalnih kompetenc prebivalstva, digitalizacijo storitev javne uprave, združitev upravljanja in vodenja IKT javne uprave v centralni urad, optimizacijo javnega naročanja, optimizacijo IKT podpore javne uprave in javne IKT infrastrukture ter udejanjanje pravne države.

Velikih tem, ki so danes gonilo razvoja informacijske družbe in v središču svetovnih razprav, koalicijski sporazum ne omenja. Izstopa osredotočenost na organizacijske vidike in krepitev vloge države na področju informacijske infrastrukture. Največ prahu doslej pa je dvignila predvidena ločitev informacijsko-komunikacijske infrastrukture in storitev. Na osnovi javnih odzivov, povzetih v časniku Finance, je predvidena tudi izločitev infrastrukture Telekoma Slovenije v ločeno podjetje, kar bi ponovno ustavilo že začeti postopek njegove privatizacije.

Internet Governance Forum — IGF 2014

V Istanbulu je od 2. do 5. septembra potekal 9. mednarodni forum o upravljanju interneta. Posvečen je bil povezovanju kontinentov za boljše večdeležniško upravljanje interneta. Na forumu je delegacija Evropske unije predstavila skupno izjavo, ki so jo podpisali predstavniki Evropskega parlamenta in komisije. Delegacija je izpostavila, da je dostop do interneta kritičen za zagotavljanje temeljnih svoboščin in gospodarski razvoj. Zavzela se je za ohranitev svobodnega in odprtega interneta, zagotavljanje večje preglednosti procesa odločanja, ureditev pogojev za delovanje foruma v pravnem in finančnem smislu ter za zaščito temeljnih pravic na internetu. Odziva slovenske delegacije še nimamo.

Svet Evropske unije je potrdil predlog komisarjev nove Evropske komisije

Jean Claude Junker je ta teden opravil razgovore z vsemi 28 kandidati za nove evropske komisarje in 5. septembra je Svet Evropske unije potrdil seznam kandidatov. Med skupaj 28 kandidati je 9 žensk, med njimi tudi odhajajoča predsednica vlade Alenka Bratušek. Njena kandidatura je v Sloveniji dvignila obilo prahu in nasprotovanja. Ozadje kandidature je v Financah analiziral Dejan Steinbuch (Veliki misterij A. Bratušek). Tuji mediji so brez dlake na jeziku poročali o spornosti njene kandidature, ko je praktično predlagala samo sebe, kar preiskuje celo komisija za preprečevaje korupcije. Toda zdi se, da je bila Alenka Bratušek ves čas Junkerjeva favoritka. Europolitics jo je označil za “močno žensko”, ki je Slovenijo rešila pred prihodom trojke. A hkrati poudarja, da je kandidature za komisarko njena zadnja priložnost. Doma je zaradi svoje brezkompromisnosti in ambicioznosti nepopularna, celo osamljena. Agresivna predvolilna kampanja do Mira Cerarja in sporna komisarska kandidatura je njeno stranko potisnila v opozicijo. Zato je nenavadno, da bo Slovenijo v Bruslju zastopala predstavnica opozicije. Pravo presenečenje pa je sprožila informacija, da bo Bratuškova v novi komisiji podpredsednica, zadolžena za digitalne zadeve in inovacije. Pred tem je zaokrožila informacija, da naj bi komisar za digitalno agendo postal nemški kandidat Günther Oettinger, a je novica sprožila burne negativne odzive javnosti, ki jih je viEUws povzel v rednem tedenskem pregledu. 

Nekaj podrobnosti glede predloga bodoče vloge Bratuškove je opisal EurActiv (Is this what a digital Commission looks like?). Če napovedi držijo in do potrditve v Evropskem parlamentu ne bo kakšnih presenečenj, bo Bratuškova zagotovo stopila v prevelike čevlje. Odhajajoča komisarka Neelie Kroes je svojim naslednikom namreč postavila visoke standarde, ki jih bodo težko dosegli.