Pages

Tuesday, 2 September 2014

Telekomova hoja po robu

Fotografija: © DCTelekom Slovenije je sredi letošnjega aprila ponudil paket z dostopom do spletne storitve Deezer, ki omogoča iskanje, odkrivanje in poslušanje glasbe na mobilnih napravah, prek spleta ali SiOL TV. Naročnikom v svojem mobilnem omrežju omogoča neomejen prenos glasbenih vsebin s portala. 

Uporabniki, ki so že uporabljali Deezer, so nad novo možnostjo navdušeni. Manj navdušeni so uporabniki drugih spletnih glasbenih storitev, tudi popularnejših. Ti morajo prenos glasbenih vsebin, ki presega zakupljeno mesečno podatkovno kapico, posebej plačati. Ob tem so prikrajšani še za brezskrben dostop do storitev, aplikacij ali vsebin v okviru zakupljenega podatkovnega prometa na račun dostopa do glasbenih vsebin.


Zapeljiva kača in prepovedano jabolko


Telekom brezplačen prenos podatkov omogoča tudi pri dostopu do lastne storitve TViN Shramba. Podatke, ki jih naročniki shranjujejo v TViN Shrambi na strežnikih Telekoma Slovenije, v okviru zakupljene količine prostora, prenašajo brezplačno, poleg sicer zakupljene količine podatkov za dostop do interneta v svojem osnovnem mobilnem paketu. Naročniki osnovnega paketa, ki podatke shranjujejo pri ponudnikih konkurenčnih storitev, podatkov ne morejo brezplačno in pod enakimi pogoji prenašati iz svojih naprav do strežnikov konkurenčnih ponudnikov kot naročniki Telekomove storitve TViN Shramba.

Za uporabnike so vse pomembnejše video vsebine. Njihova uporaba skokovito narašča in predstavljajo že glavnino internetnega prometa. Telekom svojim naročnikom omogoča brezplačen prenos podatkov za dostop do video storitev svojih partnerjev ali ekskluzivnih vsebin, ki jih je zakupil sam (npr. HBO, Nogomet). Podobno kot pri glasbi ali hrambi, svojim naročnikom ne omogoča dostopa pod enakimi pogoji do storitev in vsebin, ki bi jih naročniki izbrali sami pri konkurenčnih ponudnikih video vsebin ali ekskluzivnih športnih, glasbenih oziroma drugih video vsebin. Količina brezplačnega prenosa podatkov za dostop do video vsebin lahko v tem primeru bistveno presega količino zakupljenih podatkov oziroma podatkov, vključenih v osnovni mobilni paket storitev. Zato je še posebej problematično, če Telekom z brezplačnim prenosom video vsebin diskriminira bodisi ponudnike bodisi uporabnike.

Konkurenca Telekomu še ni sledila. Doslej je sporno ponudbo akcijsko in testno ponujal le Si.mobil. Svojim naročnikom je za obdobje dveh let akcijsko ponudil brezplačen prenos podatkov za ogled vsebin VOYO, a je akcijo med poletno prenovo spletnega portala umaknil. Promocijsko je omogočil še brezplačen prenos podatkov za ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu v Braziliji. Ob pisanju članka je testno ponujal dostop do lastne storitve hrambe podatkov Hangar Mapa, v okviru katere je omogočen brezplačen prenos 4 GB podatkov, ki niso vključeni v mesečno podatkovno kapico. 

V katerem grmu tiči kršitev zakonodaje?


Telekom je svojo mobilno ponudbo dopolnil s storitvami — lastnimi ali partnerskimi —, pri katerih prenos vsebine ni vključen v mesečne podatkovne kapice in ga ne zaračunava. To pomeni, da pri izbranih storitvah in paketih ponuja brezplačen prenos vsebin. S takšno ponudbo naročnike neupravičeno spodbuja, da naročajo njegove ali storitve njegovih partnerjev. Zaradi visokih cen prenosa podatkov pa jim otežuje izbiro in uporabo konkurenčnih produktov. Naročnikom, ki bi želeli dostopati do storitev, konkurenčnih Deezerju, TViN Shrambi, HBO-ju ali Nogometu, Telekom namreč ne omogoča dostopa pod enakimi pogoji kot veljajo za naročnike njegovih storitev, to je z brezplačnim prenosom podatkov pod enakimi pogoji. 


Naročnikom, ki imajo v osnovnem paketu omejeno količino podatkov, Telekom za svoje izbrane storitve nudi dodatno količino podatkov, ki ni del mesečne podatkovne kapice in je lahko celo neomejena, kot pri storitvi Deezer. Naročniki, ki se odločijo za izbrane storitve, brezplačen prenos vidijo kot dodatno ugodnost in se morebitne škodljivosti Telekomove ponudbe za nadaljnji razvoj interneta ne zavedajo. Drugače je z naročniki, ki uporabljajo konkurenčne produkte in se njihovi uporabi niso pripravljeni odreči v zameno za Telekomovo ponudbo. 


Za razliko od naročnikov, se Telekom Slovenije spornosti svoje ponudbe zagotovo zaveda. S podobnimi prijemi je konkurenco že omejeval v preteklosti, o čemer smo že pisali v revijah MonitorPro in Monitor. S tem ko omogoča neomejen dostop le do glasbene storitve Deezer Premium+, daje prednost enemu samemu ponudniku storitev, družbi Blogmusik, in diskriminira ostale ponudnike. Podobno pri storitvi TViN Shramba daje prednost lastni storitvi. Poleg tega diskriminacijo izvaja še med naročniki.


Z opisanimi storitvami, ko omogoča prenos podatkov za dostop do lastnih ali partnerskih storitev, ki ni vključen v zakupljene podatkovne količine osnovnih mobilnih paketov, Telekom storitve povezuje s storitvami dostopa do interneta in jih cenovno obravnava drugače od morebitnih konkurenčnih storitev, do katerih bi želeli dostopati njegovi naročniki. S tem izvaja cenovno diskriminacijo ter v slabši položaj postavlja ponudnike drugih spletnih storitev in aplikacij. Njegovi naročniki namreč težko zavrnejo ponudbo, ki vključuje neomejen prenos podatkov do posamezne storitve ali aplikacije. Za dostop do konkurenčnih storitev in aplikacij morajo za prenos podatkov prek Telekomovega mobilnega omrežja namreč drago plačati.


Kršitev sektorske in konkurenčne zakonodaje


Opisana ponudba je cenovno diskriminatorna in v nasprotju z načeli odprtega in nevtralnega interneta, kot jih določa slovenska zakonodaja. Slovenija je poleg Nizozemske edina evropska država, ki je uzakonila nevtralnost interneta.

Določbe o nevtralnosti interneta v Zakonu o elektronskih komunikacijah: 
197. člen (podpiranje interesov državljanov) 
Agencija podpira interese državljanov med drugim tako, da zlasti: 
 
7. spodbuja možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij ter storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov,
8. spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta.
198. člen (regulativna načela)
Agencija pri uresničevanju ciljev iz 194. do 197. člena tega zakona uporabi objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna regulativna načela med drugim s: 
3. zaščito konkurence v korist uporabnikov, vključno s spodbujanjem ohranjanja odprtega in nevtralnega značaja interneta in, če je potrebno, s spodbujanjem konkurence na področju infrastrukture,
203. člen (nevtralnost interneta) 
(1) Agencija spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta ter možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij in storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov.
(2) Agencija mora cilje iz prejšnjega odstavka še posebej upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti iz 3. in 4. točke drugega odstavka 132. člena tega zakona in tretjega ter četrtega odstavka 133. člena tega zakona in pri svojih pristojnostih v zvezi z izvajanjem 2. točke prvega odstavka 129. člena s strani operaterja omrežja in izvajalca storitev dostopa do interneta. 
(3) Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru: 
1. nujnih tehničnih ukrepov za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežij in storitev (npr. izogibanje zgostitvi prometa), 
2. nujnih ukrepov za ohranjanje celovitosti in varnosti omrežij in storitev (npr. odpravljanje neupravičenega prekomernega zasega prenosnega medija – kanala), 
3. nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu s 158. členom tega zakona, 
4. odločbe sodišča. 
(4) Ukrepi iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski, časovno omejeni in v obsegu, ki je nujno potreben. 
(5) Storitve operaterjev omrežij in izvajalcev storitev dostopa do interneta ne smejo temeljiti na storitvah ali aplikacijah, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitev dostopa do interneta. 
(6) Agencija lahko za izvajanje določb iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena izda splošni akt.

Telekomova ponudba bo prvi preizkus za uveljavljanje določb 203. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013, 40/2014-ZIN-B; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1). Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima po zakonu nadzorstveno funkcijo, a doslej proti Telekomu ni sprožila postopka.

Telekom s svojo ponudbo domnevno krši določbe petega odstavka 203. člena ZEKom-1, v skladu s katerimi storitve operaterjev omrežij, ki izvajajo storitev dostopa do interneta, in izvajalcev storitve dostopa do interneta ne smejo temeljiti na storitvah ali aplikacijah, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitve dostopa do interneta. To pomeni, da ni dovoljeno ponujati storitev dostopa do interneta z dostopom do le določenih spletnih strani, storitev ali aplikacij, medtem ko so druge blokirane ali drugače cenovno vrednotene. Če dostop ne sme temeljiti na vsebini, potem tudi prenos katerekoli vsebine ne sme biti cenovno drugače ovrednoten v okviru cene dostopa do interneta, še zlasti pa ne diskriminatorno. V nasprotnem primeru bi to namreč pomenilo, da tak dostop do interneta temelji na določeni vsebini (storitvi ali aplikaciji). Če gre torej za dostop do interneta, pri katerem je količina prenosa podatkov v osnovi omejena, se pri takšnem dostopu nikakor ne sme brezplačno ponujati prenosa le določenih vrst podatkov oziroma vsebin.

Načelo nevtralnosti interneta po ZEKom-1 torej ne ureja le nevtralnosti na ravni internetnega prometa, skladno z določbami tretjega odstavka 203. člena, ki določa, da operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v zakonsko določenih primerih. Takšno interpretacijo namreč ponujajo operaterji in njihovi zagovorniki. Tudi regulator se je doselj osredotočal le na tovrstno nevtralnost internetnega prometa.

Enakopravna obravnava internetnega prometa je pomembna za razvoj novih inovativnih storitev. Zato je za nadaljnji razvoj interneta potrebno ohraniti njegov dosedanji odprt in nevtralen značaj. ZEKom-1 pa gre korak dlje in sledi načelu, da se storitev, ki se prenašajo prek interneta, ne sme kakorkoli omejevati, četudi in še zlasti, če so konkurenčne storitvam operaterjev omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalcem storitev dostopa do interneta. To pa pomeni ne le, da ti storitev ne smejo kakorkoli fizično omejevati, ampak njihove storitve ne smejo temeljiti na storitvah ali aplikacijah, ki so nudene ali se uporabljajo prek storitev dostopa do interneta. 

Operaterji omrežij, ki izvajajo storitve dostopa do interneta, ali izvajalci storitev dostopa do interneta dodatne storitve in vsebine lahko vključujejo v pakete, v okviru katerih nudijo dostop do interneta, vendar jih morajo dodatno zaračunati, med dostopom in dodatnimi storitvami pa ni dovoljena kakršnakoli relacija odvisnosti ali pogojenosti. Skladno z ZEKom-1 je nevtralnost interneta torej načelo, ki ponudnike dostopa do interneta omejuje pri povezovanju storitev dostopa in vsebin, vendar je to potrebno v interesu končnih uporabnikov in za nadaljnji razvoj odprtega interneta.

Za uvaljavljanje odprtega in nevtralnega značaja interneta je pomembna še konkurenčna zakonodaja. Diskriminacije ponudnikov storitev, ki jo s svojo ponudbo izvaja Telekom, domnevno namreč predstavlja kršitev pravil konkurence. Skladno z določbami Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/2008, 40/2009, 26/2011, 87/2011, 57/2012, 39/2013 — odl. US, 63/2013 — ZS-K in 33/2014; v nadaljnjem besedilu: ZPOmK-1) nobena storitev, dostopna prek interneta, ne sme biti omejevana, še zlasti, če je konkurenčna storitvam operaterjev omrežij, ki izvajajo storitev dostopa do interneta, ali izvajalcev storitve dostopa do internata s prevladujočim tržnim položajem. Ker Telekom storitve konkurenčnih ponudnikov, dostopnih prek svojega mobilnega omrežja, ne obravnava enako kot svojih storitev ali storitev svojih partnerjev, po našem mnenju s svojim ravnanjem omejuje učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. V kolikor bi analiza pokazala, da ima Telekom prevladujoč položaj na trgu mobilnega dostopa do interneta, bi s svojo ponudbo domnevno kršil tudi 9. člen ZPOmK-1.

Razlika med fiksno in mobilno ponudbo


Operaterji prenosa podatkov do storitev, aplikacij in vsebin v fiksnih širokopasovnih omrežjih prav tako ne zaračunavajo. A v teh omrežjih prenos podatkov ni količinsko omejen, zato lahko potrošniki storitve izbirajo po lastni presoji in na osnovi enakih možnosti, če je le v omrežju zagotovljena nevtralnost interneta. Povsem drugače je v mobilnih omrežjih, kjer paketi za enkrat še vsebujejo zelo omejene količine prenosa podatkov, ki je poleg tega še mnogo dražji kot v fiksnih omrežjih ali na najkonkurenčnejših evropskih mobilnih trgih (Finska, Velika Britanija, Estonija, …).

Mobilni operaterji podatkovnih kapic ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence ali neupravičeno dajati prednosti storitvam, ki niso del storitve dostopa do interneta. V primeru diskriminatornega zaračunavanja prenosa podatkov pa Telekom počne prav to — končni uporabniki imajo brezplačni dostop do storitev, ki jih po lastni presoji izbira operater, če pa uporabljajo konkurenčno ali drugo storitev, morajo za dostop do nje plačati drag podatkovni prenos. Tovrstno neetično in poslovno sporno diksriminacijo med uporabniki le-ti brez učinkovite tržne konkurence težko kaznujejo.

Poziv k ukrepanju


Telekomova ponudba domnevno krši zakonske določbe o nevtralnosti interneta in varovanju konkurence. Še zlasti škodljiva je na dolgi rok. Omejuje ponudbo storitev na trgu in spodbuja vezavo uporabnikov na Telekomove storitve ter storitve njegovih partnerjev. Hkrati omejuje inovacije in ponudbo novih storitev. Prav tako je v nasprotju z interesi državljanov, ki morajo imeti zagotovljeno možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe storitev in aplikacij po lastni izbiri. To pa je mogoče doseči le v primeru odprtega in nevtralnega značaja interneta.

Ob vezavi končnih uporabnikov na svoje storitve, Telekom tudi nima ustreznih spodbud za nižanje cen podatkovnega prenosa, kar dodatno omejuje konkurenčnost trga in možnost izbire končnih uporabnikov. Stanje na trgu bi postalo še zlasti kritično, če bi se enakih poslovnih praks pričeli posluževati še Si-mobil, Tušmobil in T-2.

Čeprav zakon Telekomovo ravnanje prepoveduje, niti AKOS niti Javna agencija za varstvo konkurence (AVK) doslej nista ukrepala. Zgolj zakonska zaščita nevtralnosti interneta torej ni dovolj. Pomembno je, da oba regulatorja zakonodajo proaktivno uveljavljata.

Od AKOS-a pričakujemo, da bo podprl interese državljanov ter s svojimi regulativnimi ukrepi spodbujal možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij ter storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov ter ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta. Prav tako pričakujemo, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, ki so primerni za doseganje navedenih ciljev in da bodo ti ukrepi sorazmerni ciljem. Od AKOS-a nadalje pričakujemo, da bo zaščitil konkurenco v korist uporabnikov, vključno s spodbujanjem ohranjanja odprtega in nevtralnega značaja interneta in, če je potrebno, s spodbujanjem konkurence na področju infrastrukture. Glede na to, da je ZEKom-1 v veljavi že od januarja 2013 in da AKOS doslej ni sprejel še nobenega ukrepa za zaščito odprtega in nevtralnega značaja interneta, pričakujemo, da bo nemudoma ukrepal.

Za ohranjanje odprtega in nevtralnega interneta je pomembno tudi uveljavljanje konkurenčne zakonodaje. Zato od AVK pričakujemo, da bo preučil morebitno neskladnost Telekomove diskriminatorne ponudbe s pravili konkurence in zagotovil spoštovanje konkurenčne zakonodaje.

Svet za elektronske komunikacije (SEK) je AKOS in AVK nedavno že pozval, da ravnata skladno s svojimi zakonskimi pristojnostmi in zaščitita odprtost in nevtralnost interneta ter tržno konkurenco, ki bo omogočila nadaljnji razvoj interneta ter zagotavljala spodbude operaterjem in ponudnikom storitev za izboljševanje njihove ponudbe v korist vseh uporabnikov. 

(Prva objava: Monitor Pro, september 2014.)


Preberite tudi: Brezplačen prenos vsebine ogroža nevtralnost mobilnega interneta.

No comments:

Post a comment