 |
| Teach-ICT.com |
- prenova portala e-uprava: prenovljeni portal predstavlja velik korak za večjo dostopnost storitev javne uprave, a njegov razvoj še ni zaključen. Prilagojen je slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. Neodvisni pregled skladnosti s standardi dostopnosti ni bil opravljen, zato v tem trenutku še ne moremo oceniti, kako je z dostopnostjo za uporabnike z drugimi specifičnimi potrebami, ki zahtevajo prilagoditve;
- zaključek projekta Knjižnica slepih in slabovidnih (KSS): projekt je bil (so)financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS) in se s 3,1 milijona evrov uvršča med enega večjih projektov, namenjenih ranljivim skupinam. Ob prijavi projekta je bilo predvideno financiranje v višini 2,7 milijonov evrov za obdobje od februarja 2013 do junija 2015. Projekt je bil ob zaključku podaljšan do novembra 2015. Za petmesečno podaljšanje je bilo zagotovljeno dodatno financiranje v višini 400 tisoč evrov. V okviru projekta je bilo zagotovljeno financiranje najema in adaptacije prostorov ter vzpostavitev delovanja Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne na novi lokaciji. Financirano je bilo izdajanje treh časopisov in izdelano knjižnično gradivo, in sicer 365 novih knjižnih naslovov v zvoku ter 35 v brajici. S sredstvi projekta je bil vzpostavljen nov informacijski sistem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) z repozitorijem za shranjevanje digitaliziranih gradiv in pretvorbe v različne formate. Knjižnica je v času izvajanja projekta pridobila 120 novih članov ter izvedla usposabljanje, ki se ga je udeležilo 400 slepih in slabovidnih ter 500 strokovnih delavcev;
- nov sintetizator slovenskega govora eBralec: od novembra 2015 je za mobilne naprave z operacijskim sistemom Android in računalnike z operacijskim sistemom MS Windows na voljo nov sintetizator slovenskega govora. Uporabniki, ki uporabljajo mobilne naprave in računalnike z drugimi operacijskimi sistemi, nove aplikacije za sedaj ne morejo uporabljati. Predstavniki KSS so ob zaključku projekta izpostavili, da je bil novi sintentizator razvit v okviru projekta KSS. Razvoj sintetizatorja ni bil del prvotnega projekta KSS, ki je bil (so)financiran z evropskimi sredstvi. Dodan je bil v okviru podaljšanja od julija do novembra 2015. Za to obdobje je bil sklenjen aneks in zagotovljeno dodatno financiranje v višini 400 tisoč evrov. Slovenija je z javnimi sredstvi že dobrih petindvajset let izdatno podpirala raziskovanje in razvoj govornih tehnologij. Na osnovi domačih in mednarodnih izkušenj vemo, da v petih mesecih ni mogoče razviti kakovostnega sintetizatorja govora. Zato se postavljajo vprašanja, kako je bila v okviru projekta zagotovljena skladnost z dobrimi praksami vodenja razvoja tovrstnih produktov, kako so bile opredeljene zahteve, kako je bil opravljen prevzem ter kako so bila urejena pravna razmerja s predhodnimi projekti in rezultati, financiranimi iz javnih sredstev. Zaradi primerjav s tujimi projekti bi bilo zanimivo tudi izvedeti, kakšni so bili celotni stroški razvoja eBralca (upoštevaje predhodni razvoj) in kakšni bodo stroški v prihodnje.
Na področju politike dostopnosti v Sloveniji v letu 2015 izpostavljamo naslednje dosežke:
- mnenje o enakopravni dostopnosti do programskih vsebin: Svet za elektronske komunikacije (SEK) je s podrobno analizo ugotovil, da invalidi, starejši in druge diskriminirane skupine v Sloveniji nimajo zagotovljene enakopravne dostopnosti do informacij in programskih vsebin. Tik pred iztekom zakonskega roka za izvedbo prilagoditev konec leta 2015 je stanje dostopnosti slabo. Konvencija o pravicah invalidov, sprejete zakonske obveznosti ter zakonodajni, upravni in drugi ukrepi se uresničujejo prepočasi ali izvajajo le delno, zaradi česar so invalidom kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Na osnovi podrobnega pregleda stanja ter normativnih in drugih ukrepov, je SEK pripravil vrsto predlogov ukrepov za državne organe, pooblaščene institucije, ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev in nevladne organizacije;
- delavnico o dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev: kot nadaljevanje mnenja je bila organizirana delavnica o dostopnosti avdiovizualnih medijev, na kateri so se zbrali snovalci politik in regulatorji, predstavniki industrije, medijev in uporabnikov ter strokovnjaki za tehnologijo in standardizacijo. Razpravljali so o tem, kako zagotoviti dostopnost televizijskih in video programskih vsebin za invalide in starejše državljane, ki se soočajo z okvarami vida in sluha, motnjami branja, gibalnimi in kognitivnimi ovirami ter težavami v duševnem zdravju. Na osnovi delavnice bo pripravljeno poročilo s priporočili in usmeritvami za nadaljnje korake za vse deležnika, da bi zagotovili enakopravno dostopnost avdiovizualnih medijev;
- konec prehodnega obdobja po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov: decembra 2015 se je iztekel petletni rok, v katerem bi ponudniki blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, morali zagotoviti primerno prilagoditev za dostopnost do blaga in storitev. Dostopnost tudi po izteku roka ostaja nizka, zato bodo za odpravo diskriminacije potrebni odločnejši ukrepi in sodno uveljavljanje človekovih pravic.
Na svetovni ravni v letu 2015 izpostavljamo naslednje dosežke na področju politike dostopnosti:
- Evropski akt o dostopnosti (EAA): Evropska komisija je v začetku decembra predlagala dolgo pričakovani evropski akt o dostopnosti, ki bo določil skupne zahteve glede dostopnosti za nekatere ključne proizvode in storitve, ki vključujejo bankomate in bančne storitve, osebne računalnike, telefone in televizijsko opremo, telefonske in avdiovizualne storitve, prevoz, e-knjige in e-trgovino. Cilj predloga direktive je, da se invalidom na ravni EU omogoči polna udeležba v družbi ter izboljša delovanje notranjega trga, da bi podjetja lažje ponujala dostopne proizvode in storitve čez mejo. Skupne zahteve glede dostopnosti se bodo uporabljale tudi pri pravilih EU o javnem naročanju in pri uporabi sredstev EU. Direktivo bosta v nadaljevanju zakonodajnega procesa obravnavala Evropski parlament in Svet EU;
- cilje trajnostnega razvoja ZN: na Vrhu Organizacije Združenih narodov (OZN) o trajnostnem razvoju je bila septembra soglasno sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. Agenda na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja — gospodarsko, družbeno in okoljsko — in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot razvite države. Za razliko od predhodnih milenijskih razvojnih ciljev je tokrat za uresničevanje 17 (namenskih) ciljih določenih tudi 169 (objektnih) ciljev, ki se neposredno nanašajo na invalidnost in so povezani z izobraževanjem, zaposlovanjem ter družbeno, gospodarsko in politično vključenostjo. Poudarek na odpravljanju diskriminacije in zagotavljanju pogojev za polno udeležbo invalidov v družbi je pomemben, saj večina od 80% invalidov, ki predstavljajo skupaj več kot milijardo prebivalcev, živi v državah v razvoju;
- Marakeško pogodbo: pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem pod okriljem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) je bila sprejeta junija 2013 v Marakešu. Pogodba določa omejitve in izjeme, ki jih morajo države pogodbenice upoštevati v nacionalnih zakonodajah, da bi olajšale dostop do knjižnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem. V letu 2015 je bil storjen velik korak za uveljavitev pogodbe. Ratificiralo jo je 8 novih držav pogodbenic, kar pomeni, da jo je skupaj ratificiralo že 13 držav, med katerimi pa ni nobene članice EU. Da bi pogodba pričela veljati, jo mora ratificirati 20 držav pogodbenic. V Sloveniji nam lani ni uspelo vključiti določb marakeške pogodbe v Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP).
Decembra sta bila postavljena pomembna mejnika dostopnosti v Indiji in Mehiki. Indija je začela z izvajanjem petletne kampanje za izboljšanje dostopnosti za invalide, s poudarkom na dostopnosti IKT. Mehiška vlada pa je objavila nove zahteve za spletno dostopnost, ki veljajo tako za spletne strani kot aplikacije državne uprave in državnih podjetij. Zahteve temeljijo na smernicah spletne dostopnosti WCAG 2.0 konzorcija za svetovni splet W3C. Spletne strani in aplikacije morajo doseči raven AA.
Preberite tudi:
Preberite tudi:
No comments:
Post a Comment