Pred novim letom sem se udeležil sestanka evropskih
telekomunikacijskih družb, na katerem smo razpravljali o razvoju
širokopasovnih omrežij in regulatornih izzivih na različnih trgih.
Pogledali smo stanje na trgih v Evropi, Južni in Severni Ameriki ter
Aziji. Zanimive so bile še zlasti izkušnje velikih telekomunikacijskih
družb, prisotnih v več državah, ki so lahko druga drugi nastavile zrcalo.
Razlike med državami in telekomunikacijskimi družbami se
navzven trenutno najbolj odražajo v razširjenosti ter stopnji rasti
širokopasovnih omrežij in storitev. Pa tudi v cenah in pasovnih širinah, ki jih
uporabniki dejansko dobijo. Razlike so neverjetne. Skandinavske države so, kot
je na področju IKT-ja že stalnica, skupaj z azijskimi tigri med vodilnimi in
najhitreje razvijajočimi. Nekoliko presenetljivo pa je spoznanje, da nekatere
države, med njimi ZDA, ki so bile vodilne na marsikaterem področju IKT, pri
razvoju širokopasovnega omrežja občutno zaostajajo za najrazvitejšimi.
Razlike se povečujejo
Podatki o razširjenosti in rasti širokopasovnih omrežij v
EU-ju kažejo, da ponovno prihaja do občutnih razlik med posameznimi regijami,
državami in telekomi. Skrb zbuja dejstvo, da se razlika med tistimi na čelu in
tistimi na začelju povečuje. Na drugi strani imamo države, kot so azijski
tigri, ki so v dveh letih naredile kvantni skok in bodo v prihodnje narekovale
telekomunikacijski razvoj. (Vir: ECTA, OECD)
Kateri dejavniki so torej odločilni? Izgradnja novih omrežij
je zagotovo lažja v majhnih, gosto naseljenih državah z visokim deležem
večstanovanjskih hiš in stolpnic. Razvoj je hitrejši v bogatejših državah z
visoko kupno močjo, nove tehnologije pa se hitreje uveljavljajo v okoljih z
izobraženim in digitalno pismenim prebivalstvom ter veliko razširjenostjo
IKT-ja. Za razvoj storitev sta ključna spodbudno podjetniško okolje in ustrezna
regulativa.
Ključna vloga vlad
Na vse te dejavnike vpliva kultura, ki je lahko bolj ali manj
naklonjena izobraževanju, hitremu reševanju družbenih problemov in
podjetniškemu tveganju. Ne glede na to pa zgoraj opisani dejavniki sami po sebi
ne zagotavljajo uspešnega razvoja, niti ne ponujajo ustrezne razlage, zakaj so
nekatere države ali telekomi uspešni in drugi ne.
Uspeh je rezultat skupnih naporov javnega in zasebnega
sektorja za razvoj informacijske družbe z namenom zagotoviti večjo kakovost
življenja, višji življenjski standard ter gospodarski in družbeni razvoj.
Odločilno vlogo imajo vladne politike, ki spodbujajo gospodarske družbe k
naložbam in ustvarjajo okolje za tuje naložbe. Vloga vlad pa ne sme biti
omejena na enkratne spodbude in projekte. Vlade morajo biti proaktivne in
dolgoročno, preko osveščenih in izobraženih uradnikov zavestno usmerjati razvoj
z ustvarjanjem transparentnega, učinkovitega, konkurenčnega in spodbudnega
poslovnega okolja. Poleg ponudbene strani morajo spodbujati tudi razvoj
povpraševanja. Pri tem je na prvem mestu zagotovo vlaganje v izobrazbo in
znanje prebivalstva.
Uspešne vlade imajo jasno vizijo ter vedo, kateri so
dejavniki uspeha in kateri koraki potrebni za doseganje razvojnih ciljev. Imajo
jasne in ambiciozne cilje. Vladne politike, opredeljene v strateških
dokumentih, so transparentne, proaktivne in celovite. Vlade oblikujejo telesa
na državni ravni, ki bdijo nad izvajanjem strategij. Razvojnim projektom v
proračunu namenjajo znatna sredstva, spodbujajo pa tudi javno-zasebna
partnerstva.
Regulativa kot spodbujevalec
Posebne pozornosti je deležna regulativa. Ta mora
maksimirati koristi za uporabnike v smislu izbire, cene in kakovosti.
Spodbujati mora konkurenco, prevzemanje tveganj in inovacije, naložbe v
infrastrukturo in razvoj novih storitev.
Z ustrezno regulativo in modro politiko je treba preprečiti
drage in dolgotrajne sodne spore, kakor tudi nepotrebno nasprotovanje
odločitvam regulatorjev. Izkušnje kažejo, da države, kjer prevladujoči telekomi
trmasto nasprotujejo odločitvam regulatorjev in za vsako ceno omejujejo
konkurenco, niso med najuspešnejšimi. Zavlačevanje z odpiranjem trga s strani
prevladujočih podjetij je za razvoj izjemno škodljivo. Namesto s sodnimi in
upravnimi spori, se morajo glavni akterji usmeriti v iskanje novih tržnih
priložnosti.
Vlade morajo biti proaktivne in dolgoročno, prek osveščenih in izobraženih uradnikov zavestno usmerjati razvoj z ustvarjanjem transparentnega, učinkovitega, konkurenčnega in spodbudnega poslovnega okolja.
Analize tujih telekomov so pokazale, da je v državah, kjer so imeli vodilni telekomi izjemno politično moč, šele oslabitev njihovega političnega vpliva sprožila pozitivne spremembe.
Telekomi na prelomnici
Kako uspešni so nekoč monopolni telekomi pri iskanju novih
tržnih priložnosti, je v veliki meri odvisno od sposobnosti in politične
neodvisnosti njihovega poslovodstva ter korporacijske kulture. V telekomih z
negativno korporacijsko kulturo so ves čas na bojni nogi s konkurenco in
regulatorjem. Negativna korporacijska kultura, katere sestavni del sta nagrajevanje
negativnih vrednost in negativna kadrovska selekcija, ima še mnogo širše
implikacije, družbe pa se težko spreminjajo. Analize tujih telekomov so
pokazale, da je v državah, kjer so imeli vodilni telekomi izjemno politično
moč, šele oslabitev njihovega političnega vpliva sprožila pozitivne spremembe.
Te s časom vplivajo tudi na spreminjanje korporacijske kulture.
Poučna primerjava: nemški in otoški telekom
Na velike razlike med telekomi nazorno kažejo diametralno
različne strategije delovanja britanskega in nemškega telekoma. Medtem ko
Deutsche Telekom na vsak način išče podporo države in regulatorja pri
ohranjanju svojega tržnega položaja ter z njuno podporo skuša izigravati
evropsko regulativo, je BT postavil nova merila na praktično vseh področjih
svojega delovanja. S projektom »Omrežje 21. stoletja« je postavil nov koncept
partnerskega in odprtega povezovanja z drugimi operaterji in ponudniki
storitev. V začetku lanskega leta je zdaj že nekdanji šef Deutsche Telekoma
močno kritiziral BT-jevo politiko. Nekaj mesecev zatem so ga skupaj z drugimi
člani uprave zamenjali. Razširjenost širokopasovnih omrežij v Nemčiji je danes
med nižjimi v Evropi in analitiki opozarjajo, da se bo stanje še poslabšalo, če
regulator ne bo zagotovil učinkovitega dostopa konkurence do infrastrukture
Deutsche Telekoma. Nobenega dvoma ni, da se je BT-jev pristop izkazal za mnogo
uspešnejšega, kar se odraža tudi v njegovi tržni vrednosti.
Negativni vplivi prevelike zaščite
Zgled Nemčije jasno kaže, da prevelika zaščita nacionalnega
operaterja predstavlja veliko oviro za razvoj konkurenčnega trga. Prevelika
zaščita negativno vpliva na vse druge segmente, na katerih ima lahko razvoj
IKT-ja pozitivne učinke. Naloga države, kjer je ta še lastnik prevladujočega
telekoma, je, da ga čim prej privatizira in s tem omogoči njegovo
transformacijo v tržno uspešno in učinkovito podjetje. Zdaj bo morda kdo rekel,
da so skandinavski operaterji v državni lasti. Delno je to res. Švedska in
finska država sta skupaj 59-odstotni lastnici družbe TeliaSonera. Vendar je
korporacijska kultura v skandinavskih državah bistveno drugačna kot v Nemčiji
ali na primer v Sloveniji. Poslovna in politična etika je v skandinavski družbi
na mnogo višji ravni kot v srednji ali južni Evropi. Še pomembneje pa je, da je
stopnja korupcije (nezakonite in zakonite) tam najmanjša v Evropi. Zato so
nadzorni mehanizmi podjetij tam veliko učinkovitejši, prav tako nadzor trga in
varstvo konkurence. Zaradi tega so skandinavska podjetja lahko učinkovita in
uspešna, četudi so v državni lasti.
(Prva objava: Telekomunikacije, april 2007)
