Elektronske komunikacijske storitve in oprema za invalide

Na osnovi 5. točke drugega odstavka 115. člena in 135. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 109/2012; ZEKom-1), sledeč dopolnitvi člena 7 in členu 23a Direktive 2009/136/ES ter ugotovitvam združenja evropskih regulatorjev BEREC, je treba dopolniti Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide (Ur.l. RS, št. 92/2010).

Dosedanja Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide predpisuje le ukrepe za izvajalca univerzalne storitve. Na osnovi 135. člena ZEKom-1, sledeč členu 23a Direktive 2009/136/ES, pa bi določene tehnične in funkcionalne zahteve glede ukrepov za končne uporabnike invalide lahko naložili tudi ostalim izvajalcem elektronskih komunikacijskih storitev. S tem bi končnim uporabnikom invalidom zagotovili enakovreden dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden dostopu večine končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.

Skladno s tem se Vladi Republike Slovenije pri pripravi Uredbe o ukrepih za končne uporabnike invalide ni treba omejiti zgolj na izvajalca univerzalne storitve, ampak bi določene ukrepe (vezane na določene storitve ali ponudnike storitev) lahko predpisala tudi za druge izvajalce elektronskih komunikacijskih storitev.

Opredelitev uporabnikov invalidov

Sedaj veljavna uredba določa, da so končni uporabniki invalidi, za katere veljajo ukrepi v uredbi:

• slepi ali slabovidni končni uporabniki oziroma naročniki, ki jim je bila ugotovljena najmanj 80-odstotna telesna okvara zaradi izgube vida;
• gluhi ali naglušni končni uporabniki oziroma naročniki, ki jim je bila ugotovljena najmanj 60-odstotna telesna okvara zaradi izgube sluha;
• končni uporabniki oziroma naročniki, ki jim je bila ugotovljena najmanj 80-odstotna telesna okvara, pri čemer je najnižji odstotek posamezne telesne okvare, ki se sešteva, vsaj 70-odstoten.

Na osnovi pregleda prakse v drugih članicah Evropske unije bi krog upravičencev lahko razširili še na uporabnike invalide, ki imajo govorne ali učne težave. Določeni ukrepi se lahko uporabljajo tudi za starejše uporabnike, ki se prav tako soočajo s senzorno, gibalno ali drugo oviranostjo.

Pri opredelitvi posameznih ukrepov za končne uporabnike invalide se upošteva dejstvo, da različne vrste invalidnosti zahtevajo različne storitve ali opremo, glede na slušno, vidno, gibalno ali drugo oviranost.

Opredelitev storitev

Skladno z določbami 5. odstavka 115. člena in 135. člena ZEKom-1, se predpiše minimalni nabor storitev, ki je dostopen končnim uporabnikom ali naročnikom invalidom. Pri tem se ohrani dostop do obstoječih storitev, ki jih določa sedanja uredba za izvajalca univerzalne storitve:

• dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji (4. člen),
• dostop do univerzalnega imenika za slepe in slabovidne (5. člen),
• dostop do univerzalne imeniške službe za gluhe ali naglušne (6. člen),
• dostop do javnih telefonskih govorilnic in terminalov z invalidskim vozičkom (7. člen),
• dostop do storitev v sili za gluhe ali naglušne (8. člen).

Dodatne zahteve pri izvajanju storitev za končne uporabnike ali naročnike invalide, ki jih predlagamo, so:

• pri dostopu do univerzalnega imenika za slepe in slabovidne naj bo dodana možnost posredovanja klicev, ki pa naj bo cenovno primerljivo s klicem brez posredovanja;
• pri dostopu do univerzalnega imenika za slepe in slabovidne naj se omogoči brezplačen dostop do storitve preko omrežne priključne točke na fiksni lokaciji ali preko mobilnega radijskega omrežja;
• zagotovi naj se prednost pri odpravljanju napak in popravilu terminalske opreme, pri čemer se za uveljavljanje prednosti uporabnikom invalidom ne sme zaračunati kakršnegakoli dodatka za nujnost;
• računi in pogodbe naj bodo na zahtevo dostopni v obliki, ki slepim in slabovidnim uporabnikom omogoča lažje branje (večja pisava), ali v brajevem zapisu ali z govornimi sporočili oziroma v takšni elektronski obliki, ki uporabnikom omogoča pretvorbo v njim zaznavno obliko;
• zagotovi naj se dostop do storitev govorno-tekstovnega posredovanja za gluhe in naglušne ter uporabnike z govornimi težavami;
• zagotovi naj se dostop do storitve posredovanja, ki omogoča pretvorbo glasovnega sporočila v tekstovno, ki se nato posreduje do terminalske opreme uporabnika oziroma ponudnika storitev in obratno;
• informacije o računih naj bodo dostopne v obliki, ki uporabniku invalidu omogoča, da se seznani višino računa in drugimi podrobnostmi računa, hkrati pa naj bo dana možnost, da naročniško razmerje za invalida upravlja tretja oseba;
• informacije o elektronskih komunikacijskih storitvah in opremi za invalide naj bodo za uporabnike invalide dostopne v njim prilagojeni obliki ter dostopne z enim klikom iz domače strani izvajalca elektronskih komunikacijskih storitev;
• informacije za uporabnike invalide o storitvah in opremi naj bodo preprosto in razumljivo zapisane ter dostopne v naslednjih oblikah: normalna velikost besedila, večja pisava, brajev zapis, govorni zapis in spletna različica;
• izvajalec univerzalne storitve naj vodi seznam lokacij javno dostopnih telefonskih govorilnic, posebej prilagojenih za končne uporabnike invalide, ki so tudi z arhitektonskega vidika dostopne uporabnikom invalidskih vozičkov.

Zahteve za terminalsko opremo

Minimalne zahteve za terminalsko opremo (odvisno od vrste senzorne, gibalne ali druge oviranosti):

• preprosta uporaba,
• večje in lahko dostopne ter prepoznavne tipke,
• možnost preprostega povečevanja besedila na zaslonu,
• možnost preprostega spreminjanja kontrasta zaslona,
• možnost preprostega nastavljanja jakosti zvoka ali dodatna ojačitev zvoka,
• pretvarjanja besedila v govor,
• branje z zaslona,
• prepoznavanje glasu (slovenski jezik),
• možnost nastavitve hitrega klicanja in klicanja s pomočjo glasovnih ukazov,
• tipkovnica na zaslonu,
• zaslonske tipke na dotik,
• vizualna in zvočna opozorila ter možnost hkratne uporabe različnih opozoril,
• prilagodljiv uporabniški vmesnik,
• prostoročno telefoniranje,
• adapter za slušni aparat,
• možnost vzporednega priklopa druge terminalske opreme.

Posebne zahteve se opredelijo za dostop do storitev govorno-tekstovnega posredovanja.

Za uporabnike invalide s težjo gibalno oviranostjo se lahko zagotovi dodatna terminalska oprema, ki omogoča upravljanje računalnika z usti (na primer ustna krmilna palica za tetraplegike).

Spodbuja naj se prenosljivost terminalske opreme med ponudniki storitev.

Cenovna dostopnost storitev in terminalske opreme

Elektronske komunikacijske storitve in oprema za končne uporabnike ali naročnike invalide naj bo cenovno dostopna. 

Izvajalec univerzalne storitve in ostali izvajalci elektronskih komunikacijskih storitev naj oblikujejo posebne cenovno dostopne pakete za uporabnike invalide, vključno s posebnimi cenovnimi možnostmi za storitve posredovanja klicev in tekstovne storitve.

Izvajalec univerzalne storitve naj zagotovi naročniku invalidu 25-odstotni popust pri mesečni naročnini za javno dostopne telefonske storitve na fiksni lokaciji.

Prav tako naj bo zagotovljena možnost cenovno ugodnega najema ali nakupa terminalske opreme, namenjene invalidom (popusti, vezave, obročni nakupi, …), pod ugodnejšimi pogoji kot veljajo za standardno opremo.

Razširitev nabora ukrepov

Z razširitvijo univerzalne storitve na širokopasovni dostop se osnovni nabor storitev in opreme za končne uporabnike invalide ustrezno razširi tako z naborom storitev in opreme kot glede funkcionalnosti.

Izvajalec univerzalne storitve naj prilagodi svojo terminalsko opremo za spremljanje televizije in radia, tako da bo omogočala gledanje oz. poslušanje tudi slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim (za programe, ki to omogočajo):

• za slepe in slabovidne so to storitve glasovne transkripcije, podnapisi, zvočna navigacija po menijih in uporabniškem vmesniku, možnost povečevanje besedila na zaslonu in druge smiselne funkcionalnosti, opisane v zahtevah za terminalsko opremo;
• za gluhe in naglušne so to storitve za znakovni jezik (dostop do interaktivne interpretacije v znakovnih jezikih), dostop do tolmačev znakovnega jezika v video posnetkih (na spletu, na TV), podnapisi za TV, podnapisi za radio.

Nabor ukrepov naj se razširi tudi na druge ponudnike storitev. Ponudnike digitalne televizijske opreme in ponudnike digitalnih televizijskih storitev naj se spodbuja k medsebojnemu sodelovanju pri zagotavljanju medobratovalnih televizijskih storitev za končne uporabnike invalide.

Drugi ukrepi

Ponudniki storitev naj zagotovijo ustrezno usposabljanje svojih prodajalcev, serviserjev in drugih zaposlenih, ki imajo stik z uporabniki, za svetovanje in posredovanje informacij uporabnikom invalidom in starejšim.

Zagotavljanje dostopnosti do elektronskih komunikacijskih storitev ne bi smelo biti le v domeni izvajalcev storitev, ampak bi morali ustrezne ukrepe sprejeti tudi na ravni pristojnega ministrstva in agencije:

• z izobraževanjem invalidov za uporabo novih tehnologij,
• z zagotavljanjem finančnih virov za razvoj programske opreme in aplikacij za invalide,
• s spodbujanjem uvajanja pametnih telefonov,
• z zahtevami za dostopnost za uporabnike invalide tudi pri drugih javnih in vladnih storitvah ter pri storitvah infrastrukturnih podjetij,
• z nadaljnjim uvajanjem in posodabljanjem mobilnih in fiksnih širokopasovnih omrežij.