Pages

Wednesday, 22 November 2017

Lastniške spremembe na slovenskem medijskem trgu

Skupina United Group, v lasti globalne naložbene družbe Kohlberg Kravis Roberts (KKR) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je sredi julija sporočila, da je za okoli 230 milijonov evrov kupila medijski portfelj družbe Central European Media Enterprises (CME) v Sloveniji in na Hrvaškem. Ministrstvo za kulturo je vlogo za podajo soglasja h koncentraciji že zavrglo. Nove lastnike čaka le še odločba varuha konkurence, Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki jo pričakujejo do konca letošnjega leta. Če bo AVK h koncentraciji podal soglasje, bo slovenska družba Pro Plus dobila novega lastnika. Povsem drugače poteka prevzem na Hrvaškem, kjer je Svèt za elektronske medije prejšnji teden odločil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prevzem družbe Nova TV.

Ministrstvo za kulturo je zavrglo vlogo za izdajo soglasja k prevzemu


Po objavi informacije o nakupu je luksemburška družba Slovenia Broadband (SBB), prek katere poteka prevzem družbe Pro Plus, julija na ministrstvo za kulturo vložila vlogo za izdajo soglasja za pridobitev dvajset ali več odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja televizijskega (TV) programa. Avgusta je priglasila tudi koncentracijo pri AVK. Priglašena koncentracija se nanaša predvsem na dejavnosti produkcije in predvajanja TV programov in TV vsebin, oglaševanja in telekomunikacij. 

Ministrstvo je sledilo svoji dosedanji praksi in je vlogo za izdajo soglasja zavrglo. Po njegovem mnenju družba Pro Plus ni izdajateljica radijskega oziroma TV programa ali splošnoinformativenga tiskanega dnevnika, zaradi česar SBB za njen lastniški prevzem ne potrebuje soglasja ministrstva. Odločitev ministrstva za kulturo je sprožila ostre medijske in politične odzive. 

Odbor za kulturo je zahteval ponovno odločanje


Odbor državnega zbora za kulturo je o odločitvi ministrstva razpravljal na 21. nujni seji in sprejel sklep, s katerim je ministrstvo pozval, »da odpravi dvome javnosti v dosedanje ravnanje v zvezi z najavljenim prevzemom medijske hiše Pro Plus in v obnovljenem postopku odloči vsebinsko, pri čemer naj bo glavno vodilo zaščita javnega interesa na področju medijev.«

Odločitev odbora odpira nova pravna vprašanja. Ministrstvo je že izdalo sklep, s katerim je vlogo za izdajo soglasja zavrglo, zato postopka ne more uvesti. Še manj ga lahko obnovi, saj ga niti ni uvedlo. Sklep ministrstva lahko odpravi le vlada po nadzorstveni pravici v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), vendar le, če je bil z njo očitno kršen materialni predpis, torej Zakon o medijih (ZMed).

Če bo vlada ukrepala po nadzorstveni pravici, bo morala dokazati očitno kršitev materialnega predpisa, natančneje 58. člena ZMed. Ta v prvem odstavku določa, da »vsakdo, ki želi pridobiti več kot dvajset odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, mora za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.« V četrtem odstavku nadalje določa, da se v ta delež vštevajo tudi deleži oziroma delnice z glasovalno pravico, pridobljeni po povezanih osebah iz 57. člena ZMed.

Luknjičava medijska zakonodaja omogoča koncentracije na medijskem trgu


Razlaga 58. člena ZMed, ki ji je sledilo ministrstvo, bi lahko temeljila na načelu, da zakonskih določb, ki omejujejo ustavne pravice, ni mogoče široko razlagati. Prvi odstavek tako govori zgolj o deležu oz. pravicah v premoženju izdajatelja, ne pa tudi o deležu v povezanih osebah. Po mnenju nekaterih ustavnih pravnikov četrtega odstavka 58. člena tako ni mogoče razlagati na način, ki bi razširil pomen prvega odstavka tudi na nakup deleža v povezanih osebah. Nasprotno se večina na izredni seji odbora za kulturo ni strinjala z razlago in dosedanjo prakso ministrstva ter sodno prakso. Po njihovem mnenju je zakon treba razlagati smiselno in v duhu zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev.

Dileme glede razlage 58. člena ZMed se lahko razrešijo po sodni poti. Nekateri poslanci so na nujni seji opozorili, da bi nejasnosti lahko odpravil tudi Državni zbor z obvezno razlago. Člen je nedomišljen in nedosleden, kar velja še za nekatere zakonske določbe o zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti medijev. Ob tem pa je treba vendarle poudariti, da se določb, ki omejujejo ustavne pravice, kot je svoboda gospodarske pobude (74. člen Ustave Republike Slovenije), ne sme široko razlagati. 

Čas za vladno intervencijo se izteka. Če bo Vlada ukrepala po nadzorstveni pravici in sklep ministrstva odpravila, bo njena odločitev sprejeta kot politično poseganje v uveljavljeno prakso in razlago medijske zakonodaje, ki je doslej botrovala televizijskim poslom Telekoma Slovenije s Planetom TV in koncentracijam na področju radia in tiskanih medijev. Vlada bi s svojo odločitvijo trgu sporočila, da ena pravila veljajo za podjetje v večinski državni lasti oz. domače lastnike in druga za zasebne tuje investitorje. 

Kako bi ministrstvo sploh lahko ukrepalo?


Če bi ministrstvo za kulturo uvedlo postopek za podajo soglasja k prevzemu družbe Pro Plus, se postavlja vprašanje, kakšne vzvode za prepoved koncentracije mu daje Zakon o medijih? Tretji odstavek 58. člena ZMed denimo določa, da pristojno ministrstvo izdajo soglasja lahko med drugim zavrne v primeru, ko bi prevzemnik s pridobitvijo lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic sam ali skupno po povezanih osebah imel prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu. Družba Pro Plus ima prevladujoč položaj na trgu televizijskega oglaševanja in močan položaj na celotnem oglaševalskem trgu. S prevzemom se bo prevladujoč položaj skupine SBB na oglaševalskem trgu še okrepil.

Izdajo soglasja bi ministrstvo lahko zavrnilo tudi v primeru, ko bi prevzemnik ustvaril prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sam ali skupno po povezanih osebah dosegel več kot 30 odstotkov pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije z analognimi prizemeljskimi televizijskimi programi glede na celotno pokritost prebivalstva tega območja z vsemi televizijskimi programi, ki se razširjajo s prizemeljsko analogno radijsko tehniko, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo. Ta določba je bizarna, saj ne ustreza dejanskemu stanju na trgu niti ni tehnološko posodobljena. Prav tako ne zajema koncentracije televizijskih programov. 

Medijski in ekonomski strokovnjaki so javno sicer pozivali k prepovedi prevzema, češ da gre za koncentracijo po medijski zakonodaji nezdružljivih dejavnosti. Očitno pa niso seznanjeni s pravnimi podrobnostmi medijske zakonodaje, ki je v tem delu tako ozka, da je ni mogoče široko razlagati, kar potrjuje tudi slovenska sodna praksa. Na podlagi določb o nezdružljivosti opravljanja oglaševalske in televizijski dejavnosti (60. člen ZMed) oz. telekomunikacijske in televizijske dejavnosti (61. člen ZMed) ministrstvo ne more prepovedati prevzema družbe Pro Plus s strani SBB. 

Na Hrvaškem je bila koncentracija prepovedana


Hrvaški Svèt za elektronske medije je prejšnji teden sporočil svojo odločal glede prevzema družbe Nova TV s strani SBB. Hrvaška medijska zakonodaja je glede omejevanja koncentracij na medijskem trgu podobna slovenski. V nasprotju z našim ministrstvom za kulturo pa se je hrvaški Svèt za elektronske medije odločil za široko razlago Zakona o elektronskih medijih (ZEM) in koncentracijo prepovedal. 

V obrazložitvi odločitve je svèt zapisal, da je zakonodajalec s podrobno utemeljitvijo povezanih oseb dal jasno vedeti, da je to zanj pomembno v kontekstu predpisov o zaščiti pluralizma in raznovrstnosti elektronskih medijev. Nadalje je pojasnil, da se vsi podjetniki oz. podjetja, povezana s skupnim kapitalom, nadzorom ali na drug način v smislu določb Zakona o trgovinskih družbah, smatrajo za en gospodarski subjekt, njihova povezanost pa se presoja v smislu določb 53. člena ZEM.

Prepoved koncentracije, ki jo je izrekel svèt na podlagi 61. člena ZEM, ne temelji na tržni moči, pač pa na nezdružljivosti vloge ponudnika medijskih storitev (Nova TV), ki izbira in organizira medijske vsebine, z vlogo operaterja (Total TV), ki zagotavlja javno storitev prenosa signalov prek elektronskih komunikacijskih omrežij ali za ta namen daje na razpolago svoje javno komunikacijsko omrežje. Svèt je še izpostavil, da skupina SBB obvladuje tudi druge izdajatelje medijev na Hrvaškem, a koncentracije v tem primeru ni presojal.

Kakšna bo nadaljnja usoda »mega« medijskega prevzema?


Odločitev hrvaškega Svèta za elektronske medije, ki temelji na široki razlagi medijske in gospodarske zakonodaje, bo skoraj zagotovo deležna sodne presoje. Težko je namreč verjeti, da bi se lastniki SBB sprijaznili s široko razlago zakonodaje, na kateri je hrvaški regulator utemeljil svojo odločitev. Končno besedo bo imelo sodišče.

Ministrstvo za kulturo bi lahko sprejelo podobno odločitev kot hrvaški regulator, a se je odločilo drugače. S tem bi odločitev o prevzemu Pro Plusa prepustilo (dolgotrajnim) sodnim postopkom, česar brez vladnega ukrepanja ne more več storiti. 

Niso pa še izčrpane vse možnosti za omejitev ali celo prepoved koncentracije. Ostane še postopek, ki ga vodi AVK, v katerem na podlagi 62. člena ZMed sodeluje tudi ministrstvo za kulturo. 

Priglašena koncentracija družb SBB in Pro Plus je za AVK zagotovo ena največjih doslej in strokovno zelo zahtevna. AVK lahko postopek izvede sam ob pomoči zunanjih strokovnjakov ali pa se za pomoč obrne na Evropsko komisijo. V skladu z Uredbo ES o združitvah presojo koncentracije lahko preda v izvedbo tudi Evropski komisiji.

No comments:

Post a comment