Pages

Tuesday, 16 October 2018

Sporne frekvence za preizkušanje tehnologije 5G

Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora je potrdila, kar je bilo prvič razkrito v prispevku Afera Koprivnikar – BTC. Družba BTC ni izpolnjevala pogojev za dodelitev frekvenc za testiranje 5G tehnologije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ji je v nasprotju z zakonom dodelila frekvence za triletno obdobje. Razplet, v katerem se je nekdanji minister Boris Koprivnikar moral odreči dobro plačani službi izvršnega direktorja za poslovno transformacijo v družbi BTC, ta pa je dan kasneje vrnila frekvence, kaže, da ne gre za nepomembno afero. Dodatno jo je zapletla odločitev Sveta Akos, ki je vladi brez ustrezne pravne podlage predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. 

Veliki načrti BTC na področju tehnologije 5G


Družba BTC ima s tehnologijo 5G velike načrte. To je razvidno iz njene korespondence z Ministrstvom za javno upravo (MJU) in Akosom. V letu 2017 je najprej pristopila k pobudi 5G, ki jo je organiziral Akos v sodelovanju z MJU, in nato 14. marca 2018 Direktorat za informacijsko družbo, MJU, obvestila o nameri, da bi skupaj s telekomunikacijskimi operaterji in ponudniki komunikacijske opreme postavila razvojni ekosistem 5G. Ta naj bi omogočal testiranje avtonomne vožnje in komunikacije vozil z drugimi napravami (angl. vehicle-to-everything — V2X) v vseh frekvenčnih pasovih, predvidenih za 5G. Poseben poudarek naj bi bil na testiranju inteligentnih transportnih sistemov – ITS. 

Družba BTC se je 19. aprila 2018 pozitivno izjasnila tudi v zvezi s frekvenčnimi pasovi 700 MHz in 3400 – 3800 MHz. Kot je razvidno pripomb zainteresirane javnosti, pa ni sodelovala v javni obravnavi osnutka strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki je potekala med 6. in 22. aprilom 2018. 

Na direktorico Akosa je 10. maja 2018 naslovila vlogo za dodelitev frekvenc za razvojne namene. V vlogi je navedla, da želi vzpostaviti odprt, vseslovenski in evropski razvojni ekosistem 5G, za kar potrebuje frekvence v frekvenčnem pasu 700 MHz in 3400 – 3800 MHz za območje BTC City in čas trajanja do 3 let. Prav tako je navedla projekte iz programa Obzorje 2020, na katere se je nameravala prijaviti, in projekt Interreg InnoHPC, pri katerem naj bi hčerinska družba AV Living Lab že sodelovala. 

Na podlagi omenjene vloge je Akos družbi BTC 28. maja 2018 izdal dovoljenja za naslednje frekvenčne pasove:
  • 2 x 30 MHz v 700 MHz pasu (703 – 733 MHz in 758 – 788 MHz) za obdobje od 28. maja 2018 do 31. januarja 2019 in 
  • 390 MHZ v pasu 3410 – 3800 MHz za obdobje od 28. maja 2018 do 28. maja 2021.

Za preizkušanje tehnologije 5G družba BTC sprva ni iskala povezav z operaterji, ki razpolagajo z ustrezno infrastrukturo in izkušnjami, ampak je frekvence želela pridobiti sama. Na podlagi vloge in drugih javno dostopnih informacij lahko sklepamo, da namerava vzpostaviti referenčno platformo, ki bi ji povečala možnosti za sodelovanje na evropskih razvojnih projektih, zlasti v okviru programa Obzorje 2020, in ji na trgu zagotovila poseben položaj. 

Kot je zapisala v svoji vlogi, je nameravala po dodelitvi frekvenc povabiti vse mobilne operaterje na področju Slovenije k sodelovanju pri vzpostavitvi razvojno-testnega ekosistema 5G, ki bi bil neodvisen od proizvajalcev opreme in bi podpiral več področij uporabe. V uporabo bi ga ponujali vsem akterjem, slovenskim in tujim, ki bi želeli razvijati, testirati in ponujati storitve v frekvenčnih pasovih 5G, in sicer pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji.

Družba BTC in njena hčerinska družba AV Living Lab, si iz naslova evropskih projektov obetata znatna sredstva. Zato je razumljivo, da so v svojo ekipo skušali pridobiti nekdanjega ministra, pristojnega za digitalizacijo, in da se o svojih načrtih posvetujejo z evropsko komisarko za mobilnost in promet. Svojo podporo vsem zainteresiranim pri »vzpostavitvi mednarodnih stikov z evropskimi administracijami« je ponujal tudi Akos. 

Kaj je šlo narobe?


Akos je družbi BTC odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) izdal na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) za preizkušanje novih tehnologij v okviru evropskih razvojnih projektov. Na tej podlagi se ODRF lahko izda za obdobje do treh let.

Vsaki vlogi za izdajo ODRF bi moral biti priložen podrobnejši načrt testiranja ali projekt, iz katerega so razvidni tehnični parametri, potrebni za izdajo odločbe. V primeru evropskih razvojnih projektov, tako direktorica Akos v svojem pojasnilu, pa bi moralo biti vlogi priloženo še potrdilo o sprejetem evropskem projektu ali dokazilo o predhodni potrditvi projekta in sredstev s strani Evropske komisije (op. ali druge pristojne institucije EU).

Vloga BTC ni vsebovala nič od tega, a ji je Akos vendarle izdal tri odločbe. Za njihovo izdajo se je Akos zadovoljil le z navedbo projektov, na katerih naj bi družba sodelovala, in navedbo projektov, na katere se je šele nameravala prijaviti. Po podrobnejšem pregledu se je izkazalo, da družba BTC ob prijavi ni bila partner navedenega projekta Interreg – InnoHPC, odločba pa ji je bila izdana za obdobje treh let, od 28. maja 2018 do 28. maja 2021, čeprav se omenjeni projekt izteče 30. junija 2019.

Po objavi prispevka Afera Koprivnikar – BTC je direktorica v svojem pojasnilu zapisala, da je Akos družbi BTC izdal ODRF tudi na podlagi projekta Interreg – RADAR. Pregled projektne dokumentacije pa je pokazal, da BTC tudi v tem primeru ni bil partner projekta. 

Je bil postopek zakonit?


Akos je družbi BTC izdal tri odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Vse tri so bile izdane za obdobje, daljše od treh mesecev, in vse tri na podlagi projekta, pri katerem BTC ni bil niti partner niti pridruženi partner. Poleg tega je bila odločba za dodelitev radijskih frekvenc v frekvenčnem pasu 3400 – 3800 MHz izdana za obdobje treh let, ki je bilo daljše od roka zaključka navedenega projekta (več o tem). S tem je Akos z izdajo odločb družbi BTC kršil določbe drugega odstavka 53. člena ZEKom-1.

V postopku je nenavadno še to, da Akos od vlagateljev za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc ni zahteval podrobnejšega tehničnega opisa, ki ga običajno zahteva od drugih vlagateljev. Regulatorji tudi ob dodelitvi frekvenc za preizkušanje nove tehnologije zahtevajo tehnične specifikacije, na podlagi katerih lahko opravijo svoje naloge in izdajo ustrezne odločbe.

Ob razlagi določbe drugega odstavka 53. člena ZEKom-1 so se pojavila namigovanja, da naj bi na resornem ministrstvu zakon razlagali tako, da ni bistveno, če je prosilec za frekvence partner na evropskem projektu ali ne, pač pa da je pomembno le, da se frekvence uporabljajo za testiranje v okviru evropskega projekta. Tej razlagi sledi direktorica Akosa Tanja Muha v izjavi za javnost v zvezi z odločitvijo Sveta Akos, da vladi predlaga njeno razrešitevTakšna razlaga je v nasprotju z namenom zakona in lahko vodi do zlorab poceni pridobljenih frekvenc.

Na potencialno zlorabo dodeljenih radijskih frekvenc nakazuje opis razvojnega ekosistema 5G, ki ga je v svoji vlogi, posredovani Akosu, predstavila družba BTC. Ta namreč kaže, da ni bilo mišljeno, da bi frekvence uporabljali zgolj za evropske razvojne projekte, ampak da bi testiranje ponujali kot storitev vsem zainteresiranim slovenskim in tujim akterjem. Pri tem se postavi vprašanje, ali morda ne gre za komercialno rabo radijskih frekvenc in ali triletno obdobje, ki ga določa zakon, ni predolgo. Prav na to namreč nakazuje praksa drugih regulatorjev v EU, ki frekvence za tovrstne namene podeljujejo na drugačni pravni in ekonomski podlagi.


Spodbujanje inovativne uporabe radijskega spektra


Za spodbujanje raziskav, razvoja in preizkušanja inovativne uporabe radijskega spektra je potrebna primerna zakonoska ureditev. Ta bi morala urediti režim začasnih dovoljenj (op. odločb o dodelitvi radijskega spektra), ki bi omogočala uporabo radijskega spektra, za katerega je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje, za časovno omejeno obdobje za naslednje namene:
  • testiranje in razvoj brezžične radijske opreme,
  • znanstveno raziskovanje in eksperimentiranje,
  • preizkušanje in prikaz uporabe radijskih naprav, aplikacij in tehnologije.

Tovrstna dovoljenja ne bi smela biti namenjena vzpostavljanju tržnih ali delujočih omrežij ali sistemov. Prav tako se dovoljenja ne bi smela izdajati za daljše časovno obdobje. Na podlagi prakse v drugih državah članicah EU bi se smela izdajati za obdobje do največ 12 mesecev. Zaradi različnih aktivnosti, ki jih pokrivajo, in zaradi različnih obveznosti ter omejitev vlagateljev pri vključevanju tretjih oseb, bi bilo smiselno vzpostaviti dve ločeni vrsti dovoljenj: 
  • dovoljenje za inovacije in raziskave (namenjeno za raziskave, razvoj in testiranje), ki bilo namenjeno vlagatelju, ki razvija inovativno radijsko napravo ali opremo ali izvaja akademske ali znanstvene raziskave. Vključevalo bi testiranje opreme za različne namene (op. meritve, atestiranje in drugi preizkusi radijske opreme), ki ga že omogoča 53. člen ZEKom-1 z največ 90-dnevnimi dovoljenji;
  • dovoljenje za demonstracije in preizkušanje (namenjeno za demonstracije in preizkušanje nove opreme), ki bi bilo namenjeno vlagatelju za začasno in netržno uporabo radijskega spektra za preizkušanje in prikaz uporabe novih sistemov, radijskih konceptov, aplikacij ali storitev.

Nikakor pa ni smiselna sedanja ureditev, ko obstoječi 53. člen ZEKom-1 uporabo radijskega spektra za raziskave in razvoj dopušča le v okviru evropskih razvojnih projektov. Takšna zakonska ureditev je tudi zelo sporna (več o tem).

Preizkušanje in testiranje se lahko izvaja tudi v delu spektra, za katerega ni potrebno pridobiti predhodnega dovoljenja, pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. Za preizkušanje inteligentnih transportnih sistemov so na voljo frekvence od 5850 do 5925 MHz, ki se v skladu s Splošnim aktom o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-4) lahko uporabljajo brez odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.


Opomba: Besedilo je bilo posodobljeno 17. oktobra 2018. Dopolnjen je bil tretji odstavek v poglavju »Je bil postopek zakonit?« in dodano zadnje poglavje »Spodbujanje inovativne uporabe radijskega spektra«.

No comments:

Post a Comment